Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Okolje

V sredo bo človeštvo pri Zemlji vzelo kredit

Slovenija je najslabša v regiji, saj je v ekološki dolg stopila že 12. maja.
Dan ekološkega dolga, ki ga izračunava organizacija Global Footprint Network (GFN), je dan v koledarskem letu, ko človeštvo za preživetje porabi več naravnih virov, kot so jih ekosistemi sposobni obnoviti v enem letu. FOTO: Svetovni sklad za naravo (WWF)
Dan ekološkega dolga, ki ga izračunava organizacija Global Footprint Network (GFN), je dan v koledarskem letu, ko človeštvo za preživetje porabi več naravnih virov, kot so jih ekosistemi sposobni obnoviti v enem letu. FOTO: Svetovni sklad za naravo (WWF)
A. V., STA
30. 7. 2018 | 11:39
30. 7. 2018 | 12:30
3:12
Ljubljana – V sredo, 1. avgusta, bo dan ekološkega dolga. To je dan, na katerega je človeštvo porabilo že vse naravne vire, ki so mu na Zemlji na voljo za tisto leto, in torej od takrat živi »na kredit«. Ta dan vsako leto nastopi prej, opozarjajo ekologi, Slovenija je v ekološki dolg stopila že 12. maja, pojasnjujejo v nevladni organizaciji World Wildlife Fund (WWF) Adria.



»Odkar potekajo meritve, se ta dan vse bolj približuje začetku leta. Leta 1997 smo v ekološki dolg kot globalna družba vstopili proti koncu septembra, letos pa že 1. avgusta, kar dokazuje močen vpliv človekovih dejavnosti na naravo in njene dobrine,« so opozorili v WWF Adria. Letos smo ta dan potisnili za en dan naprej – lani smo ga imeli 2. avgusta.

Kdaj posamezne države vzamejo kredit? FOTO: Svetovni sklad za naravo (WWF)
Kdaj posamezne države vzamejo kredit? FOTO: Svetovni sklad za naravo (WWF)



 

Dan ekološkega dolga je močen opomnik


Obstoj v ekološkem dolgu je možen zelo kratek čas, saj ekosistemi začnejo propadati in vse skupaj vodi v kolaps. Posledice življenja čez mejo planeta že lahko občutimo v obliki vremenskih ekstremov, podnebnih sprememb in strmega upadanja globalne biodiverzitete, opozarjajo v WWF Adria.



Dan ekološkega dolga je zato močen opomnik za nujne ukrepe, ki jih morajo sprejeti države, da zaščitijo vodne vire, gozdove, oceane, rastlinski in živalski svet ter tako pripomorejo k trajnostnemu razvoju. Dodali so, da mora svet konkretne ukrepe za izboljšanje razmer sprejeti že do leta 2020.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine