V snežniških gozdovih nov risji kralj Katalin

Dopoldne so na območju Snežnika brez velikega pompa kakor lani pri risu Goruju – razlog so seveda ukrepi zaradi covida-19 – v naravo izpustili risa Katalina. Pred 24 dnevi so ga pripeljali iz Romunije v oboro v Sloveniji, kjer se je prilagajal na novo okolje, so sporočili z Zavoda za gozdove Slovenije.

Katalin je drugi ris od najmanj desetih, ki bodo v okviru projekta Life Lynx v prihodnjih štirih letih izpuščeni v Sloveniji. Dva risa od skupno štirih so že izpustili na Hrvaškem. 

Katalina so sedmega marca pripeljali iz Romunije in ga za tri tedne namestili v prilagoditveno oboro na območju Snežnika. V tem času so zanj skrbeli lovci lovišča s posebnim namenom (LPN) Jelen z odgovorno veterinarko in člani projektne ekipe projekta Life Lynx, ki je namenjen rešitvi Dinarsko-JV alpske populacije risa pred izumrtjem.

Z bivanjem v prilagoditveni obori pred izpustitvijo se poskuša zmanjšati možnost, da ris po izpustu odtava daleč stran od mesta izpusta in ostane brez stika z risi iz Dinarsko-JV alpske populacije. 


 
Anton Marinčič z Zavoda za gozdove Slovenije in vodja LPN Jelen je ob izpustitvi risa povedal: »Vloga lovišč s posebnim namenom je tudi skrb za ohranitev populacij velikih zveri v Sloveniji. Naša vloga v projektu Life Lynx je bila oskrba risa Katalina v času karantene v Sloveniji, po izpustu pa bomo spremljali njegovo premikanje s pomočjo avtomatskih kamer.«
 
Doslej so v okviru projekta v Sloveniji in na Hrvaškem doselili štiri rise (Goru, Doru, Alojzije, Katalin) od skupno vsaj 14, ki bodo pripomogli k zmanjšanju parjenja v sorodstvu in pomagali rešiti Dinarsko-JV alpsko populacijo risa pred izumrtjem. Vsi risi so opremljeni s telemetričnimi ovratnicami, prek katerih jih bodo spremljali in ugotavljali, kako se vključujejo v populacijo.


 
Prvo vključitev so potrdili v genetskem laboratoriju biotehniške fakultete januarja letos, ko so ugotovili, da imata ris Goru in slovenska samica Teja skupno potomko, ki so jo poimenovali Mala.

»S pomočjo telemetrijskih podatkov smo ugotovili, da se je Goru letos po domnevnem parjenju s Tejo v Sloveniji za tri tedne odpravil še na območje Gorskega kotarja na Hrvaškem, kjer so prisotne vsaj tri risinje. Upamo, da je bil tudi tam uspešen in dodatno vključil svoje gene v dinarsko populacijo,« sporoča dr. Miha Krofel z biotehniške fakultete.


 
Slovenija s pomočjo sofinanciranja Evropske unije, ministrstva za okolje in prostor ter projektnih partnerjev s projektom Life Lynx uresničuje strategijo ohranjanja in trajnostnega upravljanja risa (Lynx lynx) v Sloveniji za obdobje 2016–2026. Preselitev risov poteka iz Karpatov, kjer je najbližja (in zato najbolj primerna) vitalna populacija te vrste za doselitev v Dinaride in Alpe.
 
Koordinator projekta Life Lynx z zavoda za gozdove Slovenije Rok Černe je izrazil zadovoljstvo, da jim je letos kljub težkim razmeram zaradi koronavirusa iz Romunije v Slovenijo in na Hrvaško uspelo preseliti dva risa. Trenutno še en ris čaka na preselitev v karanteni v Romuniji, drugi pa na Slovaškem. »Preselitve bomo izvedli, ko bodo razmere to omogočale.«