V kupih odpadne plastike se lahko zaredijo glodavci in mrčes, lahko pa tudi zagorijo

»Slovenija je pri ravnanju z odpadki naredila velik napredek, z ločenim zbiranjem odpadkov smo primer dobre prakse v Evropi. Na drugi strani pa imamo nenehne težave z odpadno embalažo,« pravi Janko Kramžar, direktor Snage in tudi predsednik novega združenja centrov za ravnanje z odpadki. »Danes ni več časa za pogovor o mogočih spremembah sistema, zdaj je treba izprazniti skladišča,« še dodaja. To je naloga ministrstva za okolje, ki lahko odredi interventni odvoz, za to pooblasti komunalne družbe ali pa v odvoz prisili družbe za ravnanje z odpadno embalažo.

V kupih odpadne plastike se lahko zaredijo glodavci in mrčes, lahko pa tudi zagorijo. »Pred desetimi leti nihče ni razmišljal, da se to lahko zgodi, zdaj vemo, da so požari v podobnih razmerah mogoči. Ne moremo dovoliti, da se zgodi, potem pa ukrepamo kot v primeru Kemisa,« pravi Kramžar. Odpadno embalažo skladiščijo po nemških standardih, vendar počasi zmanjkuje površin, ki preprečujejo preskok ognja. Po zakonu bi morali imeti na Barju prostor za 350 ton, skladiščijo pa že 2000 ton odpadne embalaže.



Agencija za okolje je embalažnim družbam že spremenila okoljevarstvena dovoljenja, vlada je pred dnevi tudi določila deleže odpadne embalaže teh družb. Na ministrstvu za okolje menijo, da to lahko privede do tega, da bodo kupi pospravljeni do sredine julija. »Vse to poznamo. Do tega trenutka se na terenu ni še nič spremenilo,« pravi Kramžar in dodaja, da so pred leti že tožili embalažne družbe, ker odpadkov niso prevzemale, a neuspešno. So jih pa inšpektorji za okolje oglobili zaradi neustreznega skladiščenja odpadkov. V združenju opozarjajo še, da se v treh dneh ne da pospraviti vsega, kar se je nalagalo tri mesece.
 

Sežig za ogrevanje

Sežig preostanka odpadkov v tujini se je podražil, embalažne družbe pa so profitne, kar je po mnenju upravljavcev centrov za ravnanje z odpadki še največja težava. V celjski toplarni odpadkov iz vse Slovenije ne morejo kuriti, zgrajena je bila za Savinjsko regijo. »Trenutno teh možnosti ni,« je na vprašanje Dela, ali bi celjsko toplarno lahko odprli za Slovenijo, odgovoril Marko Zidanšek, direktor Simbia. Povedal je še, da lahko v toplarni in elektrarni na leto sežgejo 25.000 ton tako imenovane lahke frakcije odpadkov in 5000 ton blata čistilnih naprav. Sežgejo sicer tudi del ljubljanskih odpadkov. Cena za to je 85 evrov na tono, v tujini so cene poskočile tudi na 120 evrov na tono.

»Država se je s tem izpostavila tveganjem, v sistemu ravnanja z odpadki je bilo narejenih veliko napak. Dober sistem bi vključeval šest ali sedem takih toplarn v Sloveniji, ena bi morala biti tudi v Ljubljani,« meni Zidanšek. V manj hladnih mesecih iz odpadkov proizvedejo dovolj toplote za ogrevanje celotnega Celja, v bolj hladnih morajo moč sistema ogrevanja dopolniti s plinom.
 

»Preprečite katastrofo«

Izvajalci javnih služb s področja ravnanja s komunalnimi odpadki, povezani v novo Združenje centrov za ravnanje z odpadki Slovenije, pozivajo ministrstvo za okolje, da takoj sprejme interventne ukrepe, ki bodo preprečili okoljsko katastrofo zaradi neprevzemanja odpadne komunalne embalaže. Pozivajo tudi, da za trajno izboljšanje razmer na MOP pripravijo sistemske ukrepe, ki bodo odpravili težave in zagotovili, da komunalna podjetja ne bodo (spet) kaznovana zaradi nepravilnega skladiščenja embalaže, ki bi jo morale prevzeti družbe za ravnanje z odpadno embalažo.



Upravno sodišče je januarja letos odločilo, da družbi Interseroh ni več treba prevzeti odpadne embalaže, kolikor je na trg dajo podjetja v njeni shemi. Na podlagi te odločitve se je večina družb za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) odločila, da bo ravnala enako. V zbirnih centrih in centrih za ravnanje z odpadki se zato kopiči neprevzeta embalaža v skoraj nepredstavljivih količinah, po zadnjih ocenah je pri izvajalcih javne službe nakopičenih več kot 8000 ton neprevzete komunalne embalaže. Za takšne količine nimajo, po zakonodaji jih tudi niso dolžni imeti, ustreznih in pokritih skladišč, zato kupi odpadne embalaže predstavljajo resno okoljsko grožnjo.

»Če ministrstvo znotraj sedanjega sistema ne zmore zagotoviti takojšnega prevzema odpadne komunalne embalaže, je nujna rešitev, da urgentno zagotovi potreben denar ter za prevzem in nadaljnjo obdelavo odpadne embalaže začasno zadolži centre za ravnanje z odpadki,« pravijo v novem združenju. Stanje namreč postaja nevzdržno, stopnja ogrožanja ljudi, živali in okolja nasploh pa vsak dan višja.
 

Podatkov ni in jih ne bo

Veljavni sistem ravnanja z odpadno embalažo je že dolgo v nasprotju z učinkovitim in okoljsko sprejemljivim ravnanjem na tem področju. Po zakonodaji proizvajalci in uvozniki embalaže, ki na trg dajo manj kot 15 ton embalaže na leto, niso vključeni v sistem in ne plačujejo embalažnin, kar je tako okoljsko kot stroškovno nesprejemljivo. V sistemu tako ni približno 40 odstotkov embalaže, ministrstvo pa bo prve podatke o vrstah in količinah te embalaže dobilo šele prihodnje leto. Na ministrstvu hkrati resno dvomijo, da bodo ti podatki celoviti.

Po operativnem programu za odpadke so temelj sistema centri za ravnanje z odpadki. Embalažo je takrat prevzemala le ena družba. Franc Cipot iz centra Puconci je opozoril, da je pozneje ministrstvo prepisovalo zakonodajo iz tujine, pri tem pa dovolilo več družb za ravnanje z odpadno embalažo (Droe), ki delujejo po tržnih načelih. V tekmovanju so embalažnine padale, tako zdaj Droe nimajo denarja za prevzem embalaže. Da bi morale Droe po predpisih prevzemati tudi embalažo, izločeno iz mešanih odpadkov, pa tako niso nikoli upoštevali.

V Celju imajo v skladišču nekaj več kot 1000 ton odpadne embalaže in še 214 ton odpadnih sveč, polovico od teh skladiščijo že od lani. Zidanšek je opozoril, da sistema odpadnih sveč Slovenija sploh ne obvladuje. Ivan Plevnik, predstavnik Koceroda, je povedal, da imajo približno 100 ton embalaže in 50 ton sveč. V Puconcih skladiščijo 500 ton embalaže in še 80 ton sveč, del slednjih je še iz leta 2016. »Lani je bil požar v predelovalnici sveč. Država nima rešitve za to težavo,« pravi tudi Cipot.


 

Ministrstvo naj poskrbi za odvoz

V združenju pravijo, da bi komunale lahko že zdaj izvedle javno naročilo in uredile odvoz nakopičene odpadne embalaže, težava je le cena, poleg tega bi bilo povsem v nasprotju z vsemi načeli ravnanja z odpadki, če bi to zaračunali uporabnikom. Cene sežiga plastične odpadne embalaže v tujini so se zvišale, zato tudi nastajajo kupi v Sloveniji. Droe z odpadki pač naredijo tisto, kar se najbolj izplača. Tako s papirnato in stekleno embalažo ni težav, predelovalnih zmogljivosti je dovolj. Ostaja pretežno le plastika, ki pa je odvisna od marsičesa, tudi od nihanja cen nafte.

V Droe večkrat opozarjajo, da je kakovost ločeno zbrane odpadne embalaže nizka. V komunalnih podjetjih odgovarjajo, da bi lahko to izboljšali, izločili materiale, ki jih je preprosteje predelati, vendar bi morale Droe za to tudi kaj plačati. Ivan Plevnik iz Koceroda je dejal, da bi bilo treba občane nagraditi za boljše ločevanje odpadkov. A s temi embalažninami to ne gre. V Belgiji so embalažnine trikrat višje kot pri nas.

Sistem tako ne spodbuja proizvajalcev in trgovcev, da bi se trudili na trgu ponuditi embalažo, ki bi jo bilo preprosteje predelati. Komunalna podjetja pa morajo pobrati vse, ne le tistega, kar se izplača. »Sedanji sistem ravnanja z odpadno komunalno embalažo v šestih Droe, kjer je glavni cilj večine doseganje dobička, ne zagotavlja učinkovitega in pravočasnega prevzemanja komunalne odpadne embalaže in ne potrebnih embalažnin, s katerimi bi zagotavljali razvoj in spodbujali k višji stopnji ločevanja ter k snovni predelavi predvsem mešane plastične embalaže,« pravijo v združenju.

Izvajalci javne službe zbiranja in obdelave odpadkov zato predlagajo ustanovitev ene, neprofitne embalažne družbe na ravni države ali v okviru komunalnih družb ter vzpostavitev transparentnega in pravičnega sistema enotne embalažnine za vse zavezance ne glede na količino proizvedene embalaže. Poleg tega je treba jasno opredeliti obveznosti in odgovornosti vseh deležnikov v embalažni verigi za povečanje stopnje recikliranja in predelave odpadne embalaže po načelih krožnega gospodarstva, pri tem opozarjajo še na to, da bi Slovenija potrebovala še kakšno toplarno na odpadke. Zato novo združenje, ki ga sestavljajo Snaga, Simbio, Center za ravnanje z odpadki Puconci, Kostak, Komunala Slovenska Bistrica in Kocerod, pričakuje sestanek z ministrico za okolje Ireno Majcen.


 

Ujeli Avstrijo, a ne povsem

»Po naših podatkih je v odpadni embalaži 25 do 40 odstotkov materiala, ki ga lahko prodamo. Drugo se rešuje z energetsko izrabo. Kurjenje premoga povzroča desetkrat hujše onesnaženje kot sežig odpadkov po vseh predpisih,« je dejal Miljenko Muha iz Kostaka. Dodal je, da so bili pred 15 leti na izobraževanjih v Avstriji. Zdaj imamo primerljiv sistem, zatakne pa se pri izvedbi. »Če v Avstriji podjetje odloži odpadke v gozdu, sledi kazenski pregon in odvzem obratovalnega dovoljenja. Za embalažo imajo pavšal, ki pomeni, da je podjetje vstopilo na trg in prevzelo pravila igre,« pojasni Muha. Pri nas ni tako.