V gozdovih ni bogastvo zgolj les

Gobe, različno jagodičevje, kostanj in drugi pridelki gozda, ki niso les, so pomemben dejavnik rekreacije v gozdu, pa tudi prihodek podeželja ali kulturna dediščina. A tega nihče zares ne spremlja, kaže študija Evropskega inštituta za gozdove, ki odkriva tudi, da smo Slovenci med najbolj vnetimi nabiralci.

Zaradi skromnih podatkov in uporabe, so te dobrobiti gozda pogosto prezrte tako v gozdarskih politikah kot v upravljavskih odločitvah, kar lahko socialno ogrozi tiste, ki si z nabiranjem gob in drugega izboljšujejo prihodke. Avtorji, med njimi je tudi Slovenec Robert Mavsar, so opravili raziskavo med 17.346 ljudmi iz 28 evropskih držav (vse članice EU, razen Luksemburga, Malte in Cipra, dodali pa so evropski del Rusije, Turčijo in Srbijo).

Rezultati kažejo, da gobe in drugo nabira 26 odstotkov evropskih gospodinjstev, delež pa narašča od zahoda proti vzhodu Evrope. Pretekle študije so zajemale le pridelke gozda, ki so se znašli na trgu, ta študija pa kaže, da gospodinjstva sama porabijo veliko večino nabranega, kar 86 odstotkov. Skupna vrednost nabranega ob tem znaša kar 71 odstotkov vrednosti okroglega lesa, odpeljanega iz gozdov, kar je veliko več, kot so ocenjevali prej. Študija tako opozarja, da je pri upravljanju gozdov treba upoštevati tudi gobe in drugo, ne le lesa, zlasti v srednji Evropi, kjer je vrednost gozdnih sadežev na hektar največja.

Milijarde v gozdovih

Izračunali so, da je skupna vrednost gozdnih sadežev 23,3 milijarde evrov, kar pomeni 20,5 evra na hektar gozda. Prej so vrednost ocenjevali na 2,1 milijarde evrov, kar pa ne vključuje tistega, kar so gospodinjstva porabila sama. Za 0,6 odstotka gospodinjstev je nabrano glavni vir zaslužka, za 5,9 odstotka gospodinjstev pa pomemben del zaslužka.



Tako na Nizozemsklem gobe in drugo nabira le pet odstotkov gospodinjstev, sledi Velika Britanija z osmimi odstotki gospodinjstev. Najbolj vneti nabiralci so Latvijci (68 odstotkov gospodinjstev), sledijo Čehi (58 odstotkov) in Slovenci (54 odstotkov gospodinjstev).



Povprečno nabiralci naberejo po 60,2 kilograma divjih jagod, gob in drugega na leto, povprečje za evropska gospodinjstva pa je 20 kilogramov. Na Danskem gospodinjstvo v povprečju zbere le pet kilogramov gozdnih sadežev na leto, na Irskem 5,5 kilograma, v Litvi pa 34 kilogramov in Rusiji 37 kilogramov.

Največ naberemo jagodičevja

Največji delež gospodinjstev (20,7 odstotka) nabira različne jagode, sledijo gobe (19,7 odstotka), oreščki (14,2 odstotka), zdravilne rastline in dišavnice (12,6 odstotka) ter okrasne rastline (11,6 odstotka). Med posameznimi vrstami vodijo jurčki (15,8 odstotka gospodinjstev), sledijo lisičke, maline in robidnice, borovnice in gozdne jagode. Gospodinjstva za okraševanje nabirajo zlasti cvetje in storže. Med oreščki vodijo orehi in kostanj.



Nabrani tartufi gredo med vsemi vrstami najpogosteje v prodajo (28,9 odstotka), sledijo orehi in kostanji (20 odstotkov), smole (15,4 odstotka), divje jagode (13,8), gobe (11,7) in zdravilne in aromatične rastline (7,9 odstotka). Skupna vrednost vseh gozdnih sadežev in drugega na trgu znaša 3,5 milijarde evrov na leto, kar je zgolj 15,2 odstotka vrednosti vsega nabranega.