Unesco želi Veliki koralni greben uvrstiti na seznam ogrožene dediščine

Avstralska vlada nasprotuje nameri Unesca, da bi Veliki koralni greben zaradi negativnega vpliva podnebnih sprememb uvrstili na seznam ogrožene svetovne dediščine. Vlada se sicer strinja, da so podnebne spremembe največja grožnja grebenu, ni pa po njihovem pravično, da bi ga uvrstili med ogrožena območja.

Unesco je v ponedeljek objavil osnutek poročila, v katerem priporoča, da bi Veliki koralni greben, ki je na seznamu naravne svetovne dediščine od leta 1981, uvrstili med ogroženo dediščino zaradi dramatičnega upada koral. Avstralijo so pozvali, naj na vseh ravneh pospeši ukrepanje proti podnebnim spremembam. Okoljevarstveniki menijo, da je odločitev posledica pomanjkljivega ukrepanja vlade za omejitev emisij toplogrednih plinov, ki prispevajo h globalnemu segrevanju.

Veliki koralni greben je največji ekosistem koralnih grebenov na svetu in so ga hudo prizadele rekordne temperature, kar je povzročilo obsežno beljenje koral v letih 2016 in 2017. »Strinjam se, da so podnebne spremembe največja grožnja svetovnim grebenom, menimo pa, da je narobe, da se na seznamu ogroženih izpostavlja najbolje upravljan greben na svetu,« je povedala avstralska ministrica za okolje Sussan Ley in napovedala odločno nasprotovanje odločitvi Unesca. Opozorila je, da Unesco ni upošteval naporov Avstralije za ohranjanje grebena, za kar je doslej namenila milijarde dolarjev.

Uvrstitev med ogrožene ni sankcija

Skupaj z zunanjo ministrico Marise Payne sta v telefonskem pogovoru z direktorico Unesca Audrey Azoulay izrazili nezadovoljstvo zaradi postopka. Leyeva je pojasnila, da so bili presenečeni nad spremenjenim stališčem Združenih narodov, saj so zagotavljali, da takšnega priporočila ne bodo dali pred srečanjem Unescovega odbora za svetovno dediščino, ki bo potekalo od 16. do 31. julija na Kitajskem.

Uvrstitev na seznam ogroženih območij ni sankcija. Po podatkih Unesca želijo nekatere države dodati svoja območja na ta seznam, da bi pridobile dodatno mednarodno pozornost in pomoč pri njihovi ohranitvi, druge države pa to vidijo kot sramoto.