Tla pod pritiskom ljudi in podnebnih sprememb, a so tudi del rešitve

Ljudje s svojimi dejavnostmi vplivamo na že 70 odstotkov tal, ki niso zaledenela. S podnebnimi spremembami, ki so prav tako večinoma posledica našega delovanja, se pritiski na tla še stopnjujejo. Če hočemo podnebno segrevanje omejiti na krepko pod dve stopinji Celzija oziroma še bolje na stopinjo in pol, moramo zmanjšati toplogredne izpuste v vseh sektorjih, tudi pri upravljanju tal in v sektorju hrane, so v poročilu, ki so ga v Ženevi potrdile vlade številnih držav, opozorili strokovnjaki Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC).



»Vlade so IPPC naložile izziv, da prvič celovito preuči zemeljski in podnebni sistem. To smo storili s pomočjo številnih strokovnjakov in predstavnikov držav. Prvič v zgodovini poročil IPCC je večina avtorjev – 53 odstotkov – iz držav v razvoju,« je v izjavi za javnost povedal Hoesung Lee, predsednik IPCC.



Poročilo kaže, da trajnostno upravljanje tal lahko prispeva k omilitvi vplivov podnebnih sprememb, vendar ni edina rešitev. Zmanjšati je treba izpuste toplogrednih plinov, dvig temperature ozračja pa je najbolje omejiti na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem. Tako bodo negativne posledice podnebnih sprememb bistveno manjše kot v primeru dviga temperature za dve stopinji, avtorji novega poročila povzemajo glavno sporočilo poročila IPCC o podnebnem segrevanju za 1,5 stopinje Celzija, objavljeno oktobra lani.

Če hočemo zagotoviti prehransko varnost ob naraščajočem svetovnem prebivalstvu in naraščajočih negativnih vplivih podnebnih sprememb na povečevanje vegetacije, moramo ohranjati vitalnost zemlje. Ta ni neizčrpen vir ponora toplogrednih izpustov, zato je ne smemo čezmerno izkoriščati za proizvodnjo energetskih rastlin in pogozdovanje. Proizvodnjo bioenergije bi morali upravljati skrbneje, če nočemo ogroziti prehranske varnosti, biotske raznovrstnosti in degradacije zemljišč, opozarja poročilo.


 

Tla kritično pomemben vir

Najboljša rešitev za uspešno spoprijemanje s podnebnimi spremembami je trajnostno delovanje na vseh področjih, ugotavljajo avtorji poročila. »Tla imajo pomembno vlogo v klimatskem sistemu. Kmetijstvo, gozdarstvo in druge rabe tal prispevajo 23 odstotkov vseh toplogrednih izpustov. Hkrati tla absorbirajo skoraj tretjino ogljičnih izpustov, ki nastanejo pri kurjenju fosilnih goriv in v industriji,« je povedal Jim Skea, sopredsedujoči v eni od delovnih skupin, ki je pripravljala poročilo. »Svetovno prebivalstvo bi lahko nahranili že z obstoječimi obdelovalnimi površinami, vendar to zahteva hitre in dolgoročne ukrepe na več področjih. To je pomembno tudi za varstvo in obnovo ekosistemov in biotske raznovrstnosti,« je dodal Skea.
 

Dezertifikacija in degradacija
 

Tla, ki so degradirana, so manj rodovitna, degradacija zmanjšuje tudi sposobnost absorpcije ogljika. To pospešuje podnebne spremembe, ki še dodatno prispevajo k eroziji in zemeljskim plazovom. »Trajnostno upravljanje tal v nekaterih primerih obrne te negativne vplive, vendar ima omejen učinek,« je poudaril Kiyoto Tanabe, sopredsedujoči delovni skupini National Greenhouse Gas Inventories. Okoli 500 milijonov ljudi živi na območjih, kjer se zemlja spreminja v puščavo. Ta območja so bolj ranljiva za ekstremne vremenske dogodke, kot so suša, vročinski valovi in peščene nevihte. Povečevanje svetovnega prebivalstva nanje ustvarja dodaten pritisk.

Poročilo izpostavlja, da bodo posledice degradacije tal bistveno manjše, če bomo globalno segrevanje omejili na stopinjo in pol namesto na dve. »Nova spoznanja kažejo povečanje tveganj za suše, požare, taljenje permafrosta in nestabilnost prehranskega sistema pri povišanju temperature za 1,5 stopinje Celzija. Pri povišanju temperature za dve stopinji Celzija pa obstaja zelo veliko tveganje za taljenje permafrosta in destabilizacijo prehranskega sistema,« je povedala Valerie Masson-Delmotte, sopredsedujoča delovne skupine I.


 

Prehranska varnost      

Podnebne spremembe vplivajo na vse štiri stebre prehranske varnosti: razpoložljivost hrane (pridelek in proizvodnja), dostop do hrane, uporaba (hranilna vrednost in priprava hrane) in stabilnost prehranskega sistema. Povzročile bodo zmanjšanje pridelka – zlasti v državah tropskega pasu –, povišanje cen, zmanjšanje hranilne vrednosti in motnje v dobavni verigi. V različnih državah bodo učinki različni, vendar bodo najbolj drastični v državah z nizkim dohodkom v Afriki, Aziji, Latinski Ameriki in na Karibih.

Poročilo navaja, da je tretjina hrane izgubljene ali zavržene. Če bi odpravili to težavo, bi zmanjšali tudi izpuste toplogrednih plinov in izboljšali globalno prehransko varnost.

K omilitvi vpliva podnebnih sprememb lahko prispevamo tudi z bolj uravnoteženo prehrano, ki temelji na rastlinskih in živalskih virih, pridelanih trajnostno v nizkoogljičnih sistemih. Ta izziv je glavna priložnost za prilagoditev in zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb, navaja poročilo. 
 

Zgodnje ukrepanje najbolj učinkovito
 

Za omejitev posledic podnebnih sprememb so poleg upravljanja tal in energetike pomembni tudi ukrepi v drugih sektorjih, kot sta promet in okolje, izpostavlja poročilo. Vsekakor pa je zgodnje ukrepanje stroškovno najbolj učinkovita rešitev. »So stvari, ki jih že počnemo. Uporabljamo tehnologije in dobre prakse, vendar jih je treba spodbuditi in vpeljati tam, kjer se še ne uporabljajo,« je dejal Panmao Zhai, sopredsedujoči delovni skupini I. Kot glavne rešitve za zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb na tla navaja bolj trajnostno rabo tal, zmanjšanje čezmerne potrošnje in zavržkov hrane, zmanjšanje obsega sečnje in požiga gozdov ter omejitev sečnje gozdov za gorivo, predvsem pa zmanjšanje toplogrednih izpustov.