Študije kažejo, da bo toča pogostejša in debelejša

Ljubljana – Čeprav je po modelih, ki jih po podatkih naravnavajo v tujih študijah, mogoče v jugozahodni in jugovzhodni Evropi pričakovati manj neviht, se bo v vsej Evropi vreme slabšalo, posebej pa se povečuje verjetnost za debelejšo točo. V Sloveniji je težava tudi razgiban relief.

»Za nastanek debele toče praviloma potrebujemo zmerno do močno nestabilno ozračje in znatno vetrovno striženje: topel in vlažen zrak spodaj, razmeroma hladen zrak nekaj kilometrov nad tlemi ter precej različno hitrost in smer vetra pri tleh in visoko nad tlemi,« pojasnjuje Gregor Vertačnik z agencije za okolje (Arso), ki za primer navaja razmere, ko pri tleh piha vzhodnik s petimi metri na sekundo, pet kilometrov nad tlemi pa jugozahodnik s hitrostjo 15 metrov na sekundo.



»Takšne razmere so ugodne za nastanek superceličnih neviht, to so nevihte, v katerih se vzgornik vrti, ki so odgovorne za večino primerov, kjer so zrna toče presegla debelino petih centimetrov. Takšne so bile razmere ob neurjih 29. julija pri nas,« pravi Vertačnik.

Take razmere imamo nad Slovenijo običajno pred hladno fronto, ob njej in po njenem prehodu. Na jakost in pogostost neviht vpliva še močno razgiban relief, ki je ovira za dotekajoči zrak, poleg tega se zaradi različne nagnjenosti in orientacije v poletnem času zrak nad takim območjem različno ogreva in ozračje postane nestabilno.

Toča, ki poleti pogosto spremlja močne nevihte, povzroči veliko škode na objektih, v kmetijstvu in gozdarstvu. Posebej nevarno je vegetacijsko obdobje, ko so rastline v obdobju intenzivne rasti in razvoja plodov, v tem obdobju pa ima toča tudi največ kinetične energije. Zaradi toplote namreč voda hitreje izhlapeva in se tudi više dvigne, ko so razmere prave, tudi zaledeni in pade iz višjih plasti atmosfere.

Trendov še ne morejo potrditi

V zadnji večji študiji neviht in toče, ki je zajela obdobje med letoma 1961 in 2004, so ugotavljali, da se število neviht in primerov toče zmanjšuje na Obali in v Beli krajini, pogosteje pa toča pada v Goriških brdih, v osrednji Sloveniji, v delu Karavank in v nekaterih predelih Štajerske. Vertačnik ob tem dvomi, da rezultati pri vseh spremembah vremena še veljajo.



»O trendih toče s stališča meritev kaj dosti težko povemo, ker je razmeroma malo dobrih podatkov. Potrebovali bi več desetletij meritev s točemernih plošč ali radarskih slik, ki pa jih nimamo,« pravi o slovenskih podatkih Vertačnik. »Vsem poskusom analize toče je skupno pomanjkanje dolgoletnih kakovostnih in homogenih opazovanj,« ugotavlja Benedikt Strajnar z Arsa.

Odpornejše stavbe, zlasti stekla

Tuje študije kažejo, da se je v Evropi število neviht s točo v 30 letih izrazito povečalo. Od leta 2006 do 2018 se je število primerov debele toče potrojilo, s 750 na 2400. Od leta 2012 število poročil o toči vsako leto presega 2000, pred letom 2000 pa nikoli ni doseglo stotice, vendar tudi zato, ker prej ni bilo takega sodelovanja med organizacijami in prostovoljci. Tako tudi teh študij še ni mogoče uporabiti za določanje trendov. Kljub temu svetujejo, da morajo biti naložbe usmerjene v bolj vzdržljive stavbe, med drugim odpornejše steklo na rastlinjakih in sončnih elektrarnah.



Verjetnost, da bo toča poškodovala strehe, okna in avtomobile, se močno poveča, ko je toča debelejša od petih centimetrov, škodo na pridelkih, drevesih in rastlinjakih pa povzročijo že zrna, velika od dva do tri centimetre. Poškodbe ljudi se začnejo pri toči, debeli štiri centimetre.