Številne selitvene vrste živali vse bliže izumrtju

Prvi pregled stanja mednarodno pomembnih selitvenih vrst živali dodaja nov kamenček v temačen mozaik šestega množičnega izumiranja vrst. Vsaki peti vrsti grozi izumrtje, skoraj polovica pa jih je v zadnjih tridesetih letih doživelo upad populacij, kaže poročilo ZN, ki prst krivde in rešitve upira v človeka.

Največji grožnji selitvenim vrstam, med katerimi so kiti, želve, ptice in številne druge živali, sta čezmerno izkoriščanje – tako namerno, kot je netrajnostni lov, kakor nenamerno, na primer prilov v ribištvu – ter izguba, degradacija in fragmentacija habitata, pri čemer imajo največji vpliv kmetijstvo ter širjenje transportne in energetske infrastrukture.

Poleg teh dveh groženj na vrste, ki se selijo, škodljivo vplivajo podnebne spremembe, onesnaževanje (s plastiko, kemikalijami, hrupom, svetlobo …) in invazivne vrste, ugotavlja prvo tovrstno poročilo, ki so ga za Konvencijo ZN o ohranjanju selitvenih vrst prostoživečih živali (CMS) pripravili znanstveniki World Conservation Monitoring Centra pri Okoljskem programu Združenih narodov.

Poročilo, ki je bilo objavljeno na prvi dan konference ZN o ohranjanju prostoživečih živali (Cop14) v uzbekistanskem Samarkandu, se osredotoča na 1189 vrst živali, ki so na seznamu konvencije. Gre za vrste, ki jim grozi izumrtje vzdolž celotnega ali večjega dela območja njihove razširjenosti in zato potrebujejo usklajeno mednarodno delovanje. 22 odstotkom teh vrst grozi izumrtje, pri 44 odstotkih pa je opažen padec velikosti populacij.

Najbolj ogrožene vodne živali

Skoraj vsem vrstam morskih psov, skatov in jesetrov grozi izumrtje, njihove populacije pa so se zmanjšale za 90 odstotkov od sedemdesetih let. Kljub varstvenim prizadevanjem je 70 vrst doletel padec populacij v zadnjih tridesetih letih, med njimi so stepski orel, egiptovski jastreb in divja kamela. Zgolj 14 vrstam se je varstveni status izboljšal. Ti »srečneži« so sinji in grbavi kit ter orel belorepec.

Od 158 vrst sesalcev, ki so na seznamu konvencije, je globalno ogroženih 40 odstotkov. Na seznamu konvencije je tudi več kot 960 vrst ptic. Čeprav je le 14 odstotkov označenih za ogrožene, avtorji poročila poudarjajo, da to še vedno pomeni 134 vrst. Poročilo prav tako ugotavlja, da je 399 selitvenih vrst, med temi so albatrosi, morski biči in morski psi, ki živijo na dnu morij, ogroženih ali blizu ogroženosti, vendar niso na seznamu konvencije.

Izumrtje grozi gorilam in skoraj polovici vseh vrst želv, zajetih v konvenciji, medtem ko upadajo populacije progastorepega kljunača, ptice iz družine pobrežnikov, ki opravlja skoraj 13.000 kilometrov dolgo neprekinjeno selitev med Aljasko in Avstralijo, netopirja Eidolon helvum, ki uprizarja največjo selitev med sesalci v Afriki, in rečne oziroma evropske jegulje.

Boljša zaščita ključnih lokacij

»Selitvene vrste se v različnih obdobjih svojega življenjskega cikla zanašajo na vrsto specifičnih habitatov. Redno potujejo, včasih na tisoče kilometrov, da bi dosegle te kraje. Soočajo se z ogromnimi izzivi in ​​grožnjami na poti, pa tudi na cilju, kjer se razmnožujejo ali hranijo. Ko vrste prestopijo državne meje, je njihovo preživetje odvisno od prizadevanj vseh držav, v katerih so,« je povedala izvršna sekretarka CMS Amy Fraenkel. Poročilo je označila za prelomno, verjame, da bo »pomagalo podpreti prepotrebne politične ukrepe za zagotovitev, da bodo selitvene vrste še naprej uspevale po vsem svetu«.

Da bi ohranili ugodno stanje populacij in pomagali ogroženim, da si opomorejo, avtorji poročila priporočajo, da se čim bolj zmanjša infrastruktura na ključnih selitvenih poteh po kopnem, v vodi in po zraku. Bolje bo treba tudi spoznati območja, ki so ključna za selitve, in narediti več za njihovo zaščito. Kot eno ključnih prednostnih nalog so navedli kartiranje in sprejetje ustreznih ukrepov za zaščito lokacij, ki služijo kot mesta za razmnoževanje, prehranjevanje in postanek selitvenih vrst.

Medtem ko poročilo izpostavlja skrb vzbujajoč položaj številnih vrst, kaže tudi, da je populacije in celotne vrste mogoče obnoviti. Kot primera navaja usklajeno lokalno ukrepanje, s katerim se je število nezakonitih mrež za ptice na Cipru zmanjšalo za 91 odstotkov, ter obnovitev populacije ogrožene antilope sajge v Kazahstanu. Ta se je v zadnjih desetih letih podeseterila na 2,6 milijona. Zaradi pritožb kmetov, da jim sajge pojedo travo, namenjeno paši rejnih živali, je Kazahstan v začetku letošnjega leta znova odobril komercialni lov na sajge …