Slovenija se zavzema za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti

V Kolumbiji se je zaključil visoki segment zasedanja pogodbenic konvencije o biološki raznovrstnosti. Slovenija se tako na nacionalni kot tudi na globalni ravni zavzema za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti in za doseganje ciljev svetovnega globalnega okvira za biodiverziteto, sprejetega pred dvema letoma v Montrealu, so sporočili z ministrstva za naravne vire in prostor.

V nacionalni izjavi je vodja slovenske delegacije, državna sekretarka Maša Kociper poudarila, da Slovenija že zdaj izpolnjuje številne cilje iz GBF, pohvalimo pa se lahko tudi z visokim odstotkom zavarovanih območij, kar je nedosežen cilj številnih držav. Opozorila je še na povezanost varstva narave in podnebnih sprememb, zato je vključevanje na naravi temelječih rešitev – tudi pri popoplavni sanaciji – ključno za povečanje odpornosti pred čedalje pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi pojavi.

V imenu Slovenije je državna sekretarka opozorila na nujnost, da se ohrani zastavljen obseg prihodnjega sporazuma, ki mora naslavljati problem plastike v celotnem življenjskem ciklu od zasnove izdelkov do odpadka po principih krožnega gospodarstva. Zavzemamo se za zaščito zdravja ljudi in okolja z ukrepi tako na nacionalnih kot na globalni ravni, je dejala. 

Maša Kociper FOTO: Matej Družnik/Delo

Na letošnjem 16. zasedanju držav pogodbenic Konvencije Združenih narodov o biotski raznovrstnosti so tako dosegli dogovor o ustanovitvi novega globalnega finančnega mehanizma za zagotovitev poštene in pravične delitve koristi, ki izhajajo iz uporabe genskih virov in informacij o digitalnem zaporedju iz genskih virih (DSI). Dogovor določa način, kako bi morale farmacevtske, biotehnološke ter druge industrije, ki imajo koristi od DSI, te deliti z državami v razvoju in domorodnimi ljudstvi ter lokalnimi skupnostmi, so z ministrstva zapisali v sporočilu za javnost.

Kot so dodali, države pogodbenice sicer niso dosegle dokončnega dogovora na področju mobilizacije finančnih virov. Niso dosegle dogovora glede zahteve držav v razvoju, da se vzpostavi dodatni namenski sklad za biotsko raznovrstnost, saj so bile razvite države mnenja, da že obstoječi skladi in finančni mehanizmi zadostujejo. Dodatni sklad bi po njihovem mnenju predstavljal nepotrebno drobljenje sredstev ter otežil pregled nad izvajanjem projektov, doseženim napredkom in transparentnostjo porabe sredstev. 

Delegati so z glasovanjem kot naslednjo gostiteljico konference CBD COP 17 izbrali Armenijo, ki jo je v glasovanju podprla tudi Slovenija. FOTO: Alexander Nemenov/AFP

Države pogodbenice bodo zato morale še nadaljevati razpravo o načinu mobilizacije virov, ki bo pomagal zagotoviti 200 milijard dolarjev na leto za podporo projektom za biotsko raznovrstnost po vsem svetu do leta 2030.

Prav tako se bo nadaljevala razprava o načinu izvajanja, pregleda in spremljanja doseganja ciljev K-M GBF. Predvsem države članice EU in druge razvite države si pri tem prizadevajo za učinkovito in merljivo izvajanje in spremljanje sprejetih zavez ter pregledno in sledljivo porabo sredstev iz že obstoječih finančnih mehanizmov za izvajanje projektov.

Pomembnost morskih območij

Države so potrdile še nov delovni program za domorodna ljudstva in lokalne skupnosti ter še okrepile njihovo sodelovanje v vseh procesih konvencije. Sprejeta je bila tudi odločitev o priznanju vloge ljudi afriškega porekla pri sodelovanju in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Na področju morske in obalne biotske raznovrstnosti so bili po osmih letih pogajanj sprejeti načini za opredelitev ekološko ali biološko pomembnih morskih območij, vključno z najbolj kritičnimi in ranljivimi deli oceana.

Delegati so z glasovanjem kot naslednjo gostiteljico konference CBD COP 17 izbrali Armenijo, ki jo je v glasovanju podprla tudi Slovenija.

Hkrati s COP 16 je v Caliju potekalo še 11. zasedanje pogodbenic kartagenskega protokola o biološki varnosti in peto zasedanje nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe. Na področju teh dveh protokolov so bila pogajanja zelo uspešna, saj je državam uspelo doseči soglasje pri vseh točkah. Pogodbenice kartagenskega protokola o biološki varnosti so potrdile nove, prostovoljne smernice o ocenjevanju tveganj, ki jih predstavljajo gensko spremenjeni organizmi.