Slovenci smo, kar se navad tiče, trd oreh

Vsako leto proizvedemo več kot 300 milijonov ton plastike, ki se ne razkroji, ampak onesnažuje in obremenjuje naš planet še naslednjih nekaj sto let. Kitajska, Indonezija in Vietnam so med največjimi onesnaževalci oceanov s plastiko, se pa tudi tam že pojavljajo ljudje, ki poskušajo živeti čim bolj naravi prijazno, predvsem na način, da proizvedejo čim manj odpadkov, torej po načelu zero waste (ZW). Takšna praksa se uveljavlja tudi v Sloveniji in nekateri posamezniki so jo privedli še na višji nivo kot njihovi somišljeniki iz Azije.

 

»Vedno bolj me je motilo čedalje več odpadkov okoli mene, zlasti tistih iz plastike za enkratno uporabo,« je tako povedala Hoang Thao iz vietnamske prestolnice Hanoj, ki zadnja tri leta poskuša živeti na način ZW. Nakupuje v lastno embalažo, tekstila, ki ga ne nosi več, ne zavrže, pač pa iz njega izdela nov izdelek – vrečo, torbo …



Astri iz glavnega mesta Indonzije, Džakarte, se takega načina življenja drži že osem let. Sama izdela detergent iz naravnih sestavin, kar je brez dvoma okolju bolj prijazno kot industrijski agresivni pralni praški. Soda bikarbona, naribano naravno milo in nekaj kapljic limoninega olja – pa je perilo oprano do čistega, pa še diši povrhu. »Seveda je normalno, da kupujemo nove stvari, je pa pri tem smiselno razmisliti, kaj kupiti, da se bo lahko pozneje tudi recikliralo ali ponovno uporabilo,« svetuje tistim, ki se odpravljajo na pot ZW.

Podobno razmišlja in živi tudi Kitajka Carrie Yu. V zadnjih treh mesecih sta z njenim partnerjem pridelala za dva marmeladna kozarca mešanih odpadkov, med njimi plastično vrečko, palčke za čiščenje ušes … Vse, česar se ne da reciklirati, pospravi v stekleni kozarec ravno zato, da vidi, koliko in kakšne vrste mešanih odpadkov proizvede, da bi se v prihodnje lahko še izboljšala. Plastiko nadomešča z okolju prijaznimi alternativami, tudi zobne ščetke. Izdeluje tudi domačo zobno pasto, kar pomeni precej manj odvrženih plastičnih tub.


 

Alternative tudi v Sloveniji

 
Tudi v Sloveniji je možno dobiti okolju bolj prijazne ščetke v specializiranih trgovinah. Podjetje Ansur Trade, d. o. o., na primer, je februarja letos na trg poslalo biorazgradljive zobne ščetke BeFresh iz bambusa, ne vsebuje nevarnega toksina BPA, zapakirana pa je v biološko razgradljivo kartonasto škatlico.

Kakor je povedala lastnica omenjene blagovne znamke Monika Kubelj, so ščetke na voljo v ekološko naravnanih in specializiranih trgovinah, »kamor že tako ali tako zahajajo ljudje, ki jim je skrb za okolje blizu. A nam je cilj, da izdelek pride tudi do drugih ljudi, saj bo treba zaradi evropske zakonodaje v prihodnjih letih, usmerjene v zmanjševanje uporabe plastike, spremeniti nekatere življenjske navade.«



Zato jo izredno veseli, da so ščetkam BeFresh odprle vrata tudi lekarne. »Nič ne pomaga, če ljudem samo nekaj prepovedujemo, pač pa jim je treba ponuditi alternative.« Kljub vsemu pa pravi, da »so Slovenci kar trd oreh, kar se spreminjanja navad tiče. Mladi že prisluhnejo in so se pripravljeni prilagoditi, medtem ko imajo starejše generacije s tem veliko več težav.« Kakorkoli že, če ne drugače, jih bo v to prisilila zakonodaja, in v podjetju Ansur Trade se ne nameravajo ustaviti. Že v mesecu dni bodo na voljo tudi v celoti razgradljive paličice za čiščenje ušes, katerih osnova bo znova bambus.
 
Manj embalaže ko ustvarimo in več ko posegamo po bolj ekoloških izdelkih z manj plastike, za lepšo prihodnost se borimo. Po Sloveniji je zdaj že kar lepo število trgovin, ki omogočajo nakupe živil v lastno embalažo, tudi mlekomatov in drugih točilnih postaj, kjer si je mogoče natočiti kis, šampon, detergent za pomivanje posode ali pranje perila …

In kako gre januarja letos odprti trgovini brez embalaže Rifuzl v Šiški? »Zadovoljni smo: obisk se povečuje, imamo redne stranke, prihajajo še nove,« je povedala soustanoviteljica trgovine, Manca Behrič. Kakor je dejala, večina ljudi pride pripravljenih, torej z lastno embalažo, sicer jim ponudijo papirnate »škrniclje« ali vrečke. Povpraševanje je precejšnje in »še vedno smo v fazi dograjevanja ponudbe, odzivamo se na želje, tako da nenehno dodajamo kaj novega. Ravno zdaj bo kmalu na voljo toaletni papir, ki ne bo pakiran v plastični vreči, med poletjem bo verjetno mogoče nabaviti sladoled v vračljivih posodah iz inoxa.«



In danes, ko je svetovni dan varstva okolja (World Environment Day), v Združenih narodih (ZN) opominjajo, da »ta predvsem spodbuja ljudi k dejanjem v dobro Zemlje. Ta dejanja so lahko lokalna, nacionalna ali globalna. Lahko gre za solo delovanje ali vključuje množico. Vsakomur je prepuščena svobodna izbira,« so poudarili v ZN.

Potratni smo

 
Ljudje s svojim življenjskim slogom, ki zahteva veliko porabo virov, dodatno prispevamo k onesnaževanju zraka in globalnemu segrevanju, pa so ob tem opozorili na ministrstvu za okolje in prostor. »Kakovost zraka, ki ga dihamo, je odvisna od naših vsakodnevnih izbir, povezanih z življenjskim slogom.«


 
V Sloveniji sicer med okoljskimi izzivi v zadnjem obdobju izstopa odpadna embalaža, ki se je nakopičila pri zbirateljih odpadkov. Drugi veliki izziv, ki ga izpostavljajo na okoljskem ministrstvu, pa so podnebne spremembe. Želijo si, da bi Slovenija še letos v zakon zapisala cilj doseči ogljično nevtralnost do sredine tega stoletja.


 
Na državnem statističnem uradu so ob svetovnem dnevu varstva okolja preverili, kako je z okoljem v letu 2017 ravnalo dobra dva milijona Slovencev, pri čemer so posamične podatke primerjali z letom 2013. Ob podatkih, ki jih objavljamo v tabeli, so glavne ugotovitve še, da poraba vode na prebivalca ostaja enaka kot leta 2013, torej 38 m3, kar 72 odstotkov odpadnih voda (218 milijonov m3) iz javne kanalizacije pa je bilo prečiščenih v čistilnih napravah.
 
Največ, 27 odstotkov, emisij toplogrednih plinov je v Sloveniji izviralo iz dejavnosti preskrbe z električno energijo, plinom in paro. Gospodinjstva so prispevala 18 odstotkov emisij, predvsem na račun transporta. Emisije trdnih delcev PM10 so se prav tako zmanjšale, in sicer za osem odstotkov leta 2016 glede na 2013. Največ emisij trdnih delcev, 72 odstotkov, je izviralo iz gospodinjstev, predvsem zaradi ogrevanja.