Sever je vroč, celinska Evropa hladnejša

Morski tok v Beaufortovem morju poganja led, ki se topi, vendar bi tega lahko zmanjkalo v slabem mesecu. Severno morje bi tako lahko bilo brez ledu že pred avgustom, grozi tudi, da se bo iz permafrosta na dnu morja sprostilo 50 milijard ton metana. To bi bila grozljiva povratna zanka.

Zaradi nenavadno vztrajnih vročinskih valov v Sibiriji so znanstveniki napovedali najtoplejše poletje na Artiki v več milijonih let. Gladina morja je ob ruski obali toplejša za 15 stopinj Celzija, temperature zraka v zahodni in vzhodni Sibiriji, ruskem daljnem vzhodu in na Aljaski 30 stopinj Celzija višje kot običajno.

Zgodnji vročinski val

Znanstveniki so sredi maja opozarjali, da se je vročinski val na Arktiki pojavil nenavadno zgodaj. Tako se je tudi led začel topiti prej kot običajno. Aprila so v Sibiriji izmerili temperature nad ničlo, kar pomeni 20 stopinj Celzija več kot v dolgoletnih povprečjih. Vroč zrak je ustvaril »avtocesto« do severnega tečaja, hladnejši zrak pa potisnil na jug, proti Skandinaviji in Severni Ameriki. Tako zgodaj se sever še ni segrel od začetka meritev leta 1958.



Pretekli konec tedna se je vročinski val razširil, na Laponskem so temperature dosegle skoraj 30 stopinj Celzija in nič ne kaže, da se bo ta teden kaj ohladilo.



V švedskem mestu Boden so izmerili 29,8 stopinje Celzija, v finskem Ylitornio Meltosjärvi 28,8 stopinje Celzija, v norveškem Merå​ker-Egge pa 28,1 stopinje Celzija. Hladnejši zrak je nižje nad celinsko Evropo, tu ustvarja dinamične vremenske vzorce, od vetra do neviht in dežja. Kroženje vročega zraka na severu je široko in dokaj stabilno, zato se lahko obdrži precej časa. Skoraj gotovo se bo ta vremenski vzorec obdržal še najmanj en teden. Nad celinsko Evropo ni pričakovati vročinskih valov, prej nevihte in poplave.