S hidroelektrarnami že vseskozi zavajajo

Ljubljana – Hidroelektrarna (HE) Mokrice bi, tako kot druge HE, nepovratno spremenila rečni prostor in ogrozila ribje vrste, omilitveni ukrepi dokazano ne delujejo, opozarja Društvo za preučevanje rib Slovenije, ki mu je pritrdilo tudi upravno sodišče in vrnilo postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja na začetek. Agencija za okolje je prejšnje soglasje izdala brez ihtioloških študij, torej nezakonito.

»Upravno sodišče bi lahko okoljevarstveno soglasje odpravilo že zaradi postopkovnih napak, vendar se je lotilo tudi vsebine,« je zadovoljna predsednica društva Andreja Slameršek. Študije o vplivu projekta hidroelektrarne na ribe in njihovo življenjsko okolje v društvu zahtevajo že od leta 2015. Ker jim jih investitor Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) ni hotel dati, do se obrnili na informacijsko pooblaščenko, ki je odločila, da te študije, ki so podlaga za okoljevarstveno soglasje, morata dobiti tako društvo kot Arso. Vendar je HESS sprožil tožbo proti sklepu informacijske pooblaščenke.

Nezakonito

V društvu za preučevanje rib so študije Zavoda za ribištvo dobili šele septembra lani, po tem, ko so na Arsu že izdali okoljevarstveno soglasje za hidroelektrarno Mokrice. Upravno sodišče je odločilo, da takega okoljevarstvenega soglasja ne more potrditi kot pravilnega in zakonitega. »Menimo, da HE Mokrice, če bi spoštovali zakonodajo in strokovna dejstva, ne bo mogoče nikoli zgraditi,« je poudarila Slamerškova. Sodišče je med drugim tudi ugotovilo, da presoja vplivov na varstvene cilje območij Natura 2000 ni bila narejena, ter pritrdilo društvu, da morajo biti ugotovitve glede učinkovitosti omilitvenih ukrepov navedene že v okoljevarstvenem soglasju, ne preverjane šele v fazi izdaje gradbenega dovoljenja.

Društvo opozarja, da sta družba HESS in občina prebivalcem gradnjo HE Mokrice predstavila kot edino možnost za protipoplavno zaščito. »Raziskave, primeri dobrih praks ter osnovna biološka in prostorska načela kažejo ravno nasprotno – HE res omilijo manjše poplave, lahko pa povzročijo veliko večje poplave s še hujšimi posledicami, kot smo jih že doživeli,« je dejala krajinska arhitektka in članica civilne iniciative Ne jezimo Save Barbara Kostanjšek.

Zgolj ena resnica za ljudi

Prebivalka Loč, kjer bi zgradili hidroelektrarno, je potrdila, da poslušajo le to, da je poplavna varnost mogoča le s hidroelektrarno, ki da je vsestransko koristna. Obveščanje pa sicer poteka tako, da so nekega dne sredi polj zagledali količke, ki označujejo nove ceste in nove nasipe. Prebivalce skrbijo razvrednotenje kmetijskih zemljišč, kakovost podtalnice, odlaganje sedimentov in drugo, saj je jasno, da tako velik projekt nima zgolj dobrih posledic. Na občini so v obrambo hidroelektrarne še povedali, da je zaradi hidroelektrarn gorvodno voda hitrejša in da se je njihova poplavna ogroženost zato povečala. Hkrati pa je Dobovsko polje edino razlivno območje za celotno Savo.



Druga krajinska arhitektka in članica civilne iniciative Ne jezimo Save Andreja Molan je poudarila, da obstajajo rešitve za sonaravno protipoplavno zaščito, ki so se že izkazale za učinkovite. Kot primer je navedla razlivne površine za Donavo pod Dunajem, kjer so uredili mokrišča, mrtve rokave in stranske struge. »Takšne rešitve so finančno manj izdatne, kot je HE, vzdrževanje je minimalno, rešitve so dolgoročne in sonaravne,« je dejala in dodala, da takih rešitev prebivalcem nihče ni predstavil. Slamerškova jo je dopolnila, da so bili vsi, ki so to hoteli storiti, tako ali drugače ustrahovani.

Kaj pa voda in hrana?

Vsa politika, tako lokalna kot državna, je glede gradnje verige HE na spodnji Savi, tudi HE Mokrice, ki bi bila šesta in zadnja pred hrvaško mejo. V društvu pa so proti vsem novim jezovom. Z 20 novimi velikimi in stotimi majhnimi hidroelektrarnami bi proizvodnjo elektrike povečali za deset odstotkov, vendar je cena za to zelo visoka. Če bazene HE prerasejo alge, ti postanejo vir toplogrednih plinov, poleg tega hidroelektrarne uničijo življenjska okolja rib in drugih živali, ogrozijo podtalnico in zasedejo kmetijska zemljišča. »Za proizvodnjo elektrike je veliko alternativ, za vodo in pridelavo hrane pa ni nobene alternative,« pravi Slamerškova.