Rio Mare in WWF: Skupaj za trajnostne oceane

Zakaj? Ker je 8. junij svetovni dan oceanov in ker je človek eksistenčno, kulturno in duhovno z njimi povezan od začetka svojega nastanka. V podkastu, katerega partner je Bolton Adriatic z blagovno znamko Rio Mare, ki je zavezan celoviti kakovosti in prevzemanju odgovornosti ob upoštevanju okolja in ljudi vzdolž celotne dobavne verige, od ulova do potrošnika, sta se o posameznikovem prispevku za ohranitev »modrega planeta« izrekla doktor farmacije, okoljevarstvenik in predsednik društva Naredi nekaj za naravo Miha Vivoda in nekdanja modna urednica priznane slovenske revije, ki že skoraj deset let ustvarja svoj blog pod imenom Beautyfull Blog, Nika Veger.

Rešitev za ohranitev narave se skriva v vsakomer

Oceani so srce našega planeta. Uravnavajo podnebje, so vsakodnevni prehranski vir milijonov ljudi in proizvajajo polovico kisika na planetu, kar pomeni, da je vsak naš drugi vdih povezan z morji in oceani, ki so ne nazadnje tudi dom velikanskega števila rastlin in živali. A glede na to, da so jih podnebne spremembe in človeški mačehovski odnos pahnili na rob ekološke katastrofe, je nujno, da vsi deležniki v družbi, od posameznika, politike do korporacij, zavihamo rokave in (si) rešimo življenje. Toda postavlja se vprašanje, ali lahko posamezniki s svojimi dejanji prispevamo k izboljšanju stanja oceanov.

Nika Veger meni, da lahko: »Vsak lahko v svojem vsakdanjem življenju naredi korake, ki so prijaznejši do okolja – z omejevanjem potrošništva in trajnostnim življenjem.« S tem se je v podkastu strinjal tudi Miha Vivoda in dejal: »Vsako dejanje šteje. Zgodba o kapljici v morju ni več le fraza; dejanja posameznikov lahko prinesejo velike spremembe.«

FOTO: Marko Feist

Nika Veger – od mode do trajnosti

Nika Veger, nekdanja modna urednica in ustvarjalka Beautyfull Bloga, danes poudarja trajnostni način življenja. »Ne vidim se kot okoljska aktivistka, bolj kot zavedna potrošnica in naravna ljubiteljica. Moda me je najprej potegnila v potrošništvo, a sem vesela, da zdaj živim drugače,« pravi Nika.

Lepota bivanja zanjo vključuje tudi skrb za okolje: »Ko govorimo o lepoti, to vključuje tudi skrb za okolje. Ne morem si predstavljati, da bi uporabljala izdelke, ki onesnažujejo okolje z mikroplastiko in kemikalijami.«

Miha Vivoda – farmacevt z misijo

Miha Vivoda, doktor farmacije, je med supanjem spoznal, kako pomembno je čisto okolje: »Med veslanjem pogosto srečam plastične vrečke, ki pokvarijo lepoto trenutka. Supanje mi omogoča, da med veslanjem pobiram odpadke iz morja.«

Miha Vivoda je svojo strast do narave združil s poklicem. »Farmacija je zame lekarniška farmacija – poslanstvo pomagati sočloveku. V naravi sem našel svojo misijo,« pravi Miha.

FOTO: Bolton Adriatic

Starši demonizirajo odpadke

Odnos do okolja se začne in oblikuje v primarni družini, a kot opaža Miha Vivoda, smo odrasli ozaveščeni le v besedah oziroma na načelni ravni. To pa ni dovolj. »Starši pogosto ne podpirajo okoljsko ozaveščenih dejanj svojih otrok, saj kot opažam, pogosto preprečijo otrokom, da bi pobirali odpadke, ker menijo, da je to umazano. Moramo prekiniti ta vzorec in pokazati otrokom, da je skrb za okolje pomembna. Ko otrok pobere odpadek, ga ne smemo kritizirati in strašiti, da bo dobil kakšno bolezen, ampak ga spodbujati k plemenitemu ravnanju. Prekiniti moramo demonizacijo odpadkov,« je v podkastu dejal Vivoda.

Mikroplastika v morju

Zgodbe o ribah, ki nosijo v sebi koščke plastike, so na žalost postale nekaj običajnega. A takšni primeri še ne razkrivajo razmaha problematike, ki ji rečemo »ocean dumping«. Gre za namerno odlaganje odpadkov v morje, kot so kemikalije, industrijski, kmetijski ali stanovanjski odpadki, in tudi nenamerno onesnaževanje, kot sta tudi hrup in širjenje invazivnih organizmov. Celo onesnažen zrak prenaša pesticide in umazanijo s kopnega v ocean.

FOTO: Bolton Adriatic

V morjih je 51 bilijonov delcev mikroplastike, kar je petstokrat več, kot je zvezd v naši galaksiji, zato ne čudi, da ves ozaveščeni svet z OZN na čelu opozarja na vse vire mikroplastike v svetovnih vodah. Mikroplastika nastaja predvsem pri pranju sintetičnih oblačil, površinski obrabi pnevmatik zaradi vožnje, pri uporabi krem za piling obraza ipd.

Kot piše v poročilu Nacionalnega inštituta za javno zdravje, vsako minuto več deset tisoč plastenk pristane v Sredozemskem morju, 80 odstotkov odpadkov na svetovnih plažah je plastike. Na kvadratnem kilometru oceana po ocenah plava povprečno več kot 20.000 kosov plastike.

K tem podatkom je naš sogovornik dodal, da je pomen boja proti mikroplastiki izjemnega pomena za našo prihodnost: »Če plastično vrečko poberemo iz narave, jo odstranimo kot celoto. Če ostane, razpade na tisoče koščkov, ki končajo v ribah in drugih živalih, ki jih na koncu zaužijemo. Mikroplastika je že v naših telesih, kar kažejo raziskave, s katerimi so našli delce v krvi, placenti in materinem mleku.«

FOTO: Bolton Adriatic

Trajnostni ribolov Rio Mare

Zgodba Rio Mare je zgodba o predanosti, trajnosti in skrbi za naše oceane. Njihova prizadevanja niso zgolj poslovna odločitev, temveč srčna zaveza ohranjanju modrega zaklada našega planeta. Sodelovanje z WWF in pobude, kot je čistilna akcija Skupaj za našo obalo, dokazujejo njihovo zavezanost trajnostnemu ribolovu in zaščiti morskega ekosistema. Skupaj gradimo prihodnost, v kateri bodo oceani ostali bogati in zdravi za prihodnje generacije.

Korporacije so lahko del rešitve in ne problema. Pod težo opaznih sprememb naših življenj, ki so vse bolj tarča naravnih katastrof, ki ohromijo ne le vsakdanje življenje, ampak tudi posel, in pod težo vodil ESG se vse več korporacij odloča za trajnostno poslovanje. Rio Mare je pri teh prizadevanjih šel še dlje, in sicer skuša postati mnenjski voditelj in okoljevarstveni aktivist, ki svet spodbuja k trajnostnemu ravnanju na vsakem koraku.

Blagovna znamka Rio Mare se že leta zavzema za trajnostni razvoj. Leta 2009 je sodelovala pri ustanovitvi fundacije ISSF za trajnostni ribolov tune. Od leta 2017 sodeluje z WWF in si prizadeva, da bi do konca leta 2024 100 % tune pridobivali iz ribolovnih območij s certifikatom MSC ali FIP. »Rio Mare je pionir na področju trajnosti v ribolovu. Cenim njihove zaveze in dejanja,« je našega pokrovitelja opredelila Nika Veger in dodala, da moč za ohranitev narave pripada tako posameznikom kot korporacijam.

Odgovorna kakovost – projekt, ki spreminja svet

Leta 2011 je Rio Mare naredil še korak naprej s projektom družbene odgovornosti, imenovanim Odgovorna kakovost. Ta projekt ni le papirnat dokument, temveč srce in duša podjetja, ki odraža njihovo zavezanost celoviti kakovosti in odgovornosti do okolja ter ljudi vzdolž celotne dobavne verige – od ulova do potrošnika. Toda ta zgodba o predanosti in skrbi, ki sega daleč onkraj poslovnih interesov, še ni pomenila konca … Že čez nekaj let, natančneje leta 2017, je Rio Mare sklenil mednarodno partnerstvo z World Wildlife Fund (WWF). Ta korak je bil ključnega pomena za razvoj odgovorne ribolovne industrije, usmerjene k trajnostnim ciljem. Skupaj so se zavezali, da bodo do leta 2024 100 % tune pridobivali iz ribolovnih območij, ki imajo certifikat organizacije MSC (Marine Stewardship Council) ali FIP (Fishery Improvement Projects).

Trenutno že več kot 93,7 % vsega ulova tunine Rio Mare ustreza standardom certifikata MSC, a cilj ostaja, da do konca letošnjega leta dosežejo 100 %. In ne le to: Rio Mare s svojim delom zagotavlja vseobsežno kakovost za potrošnike, doseženo na odgovoren način in ob spoštovanju okolja ter ljudi vzdolž celotne dobavne verige, in spodbuja vse okoljevarstvene akcije, kot je denimo akcija Skupaj za našo obalo, ki se ji lahko pridružite v nedeljo, 2. junija 2024.

FOTO: Bolton Adriatic

FOTO: Bolton Adriatic

Naročnik oglasne vsebine je Bolton Adriatic