Neomejen dostop | že od 9,99€
Dolgotrajna suša, ki je povzročila zelo nizke vodostaje rek in pritokov, močno vpliva tudi na ribolovni turizem in druge aktivnosti na rekah. Nekatere ribiške družine so – prvič sploh – povsem prepovedale ribolov. Ribiška zveza Slovenije (RZS) je namreč že julija predlagala ribiškim družinam, da bi omejile ribolov in nekatere so apelu sledile.
V Ribiški družini (RD) Tolmin so začasno prepovedali ribolov na delu Idrijce, ki ga upravljajo, Trebuščici, zgornjem delu Bače (do Klavž), Koritnici in Nadiži, v enako prepoved je suša prisilila tudi ribiško družino Ljubno ob Savinji, ki upravlja Zgornji Savinjski ribiški okoliš, temu so sledili tudi v ribiških družinah Mozirje, Šempeter in Celje.
Ribolov na Idrijci, ki jo upravlja RD Idrija, je za zdaj še dovoljen, a so člane pozvali k omejitvi v vseh revirjih. Raven kisika v vodi je zaradi visokih temperatur ponekod na kritični meji in dodatno obremenjevanje bi lahko povzročilo pogin rib.
Izpad prihodkov bo za ribiške družine velik udarec. Predsednik RD Ljubno ob Savinji Gregor Križnik je pojasnil, da bo ribolov prepovedan, dokler ne bo omembe vrednih padavin: »Dnevno je izpada od 1000 do 3000 evrov, pri nas namreč vsak dan lovi od 20 do 25 ribičev. Edini v Sloveniji imamo omejitev števila ribičev, saj želimo intimno izkušnjo, hkrati pa s tem skrbimo za ekosistem.«
Ves prihodek od ribolovnih dovolilnic morajo vračati nazaj v upravljanje – za primere, kot je letošnji, imajo tudi rezervo. Opažajo tudi pogine rib na širšem območju, a se jih velik del ne opazi, ker se ribe pred poginom zavlečejo stran od človeških oči. Bolj koncentrirane pogine so zaznali v manjših, presušenih potokih. Zaradi pretople vode in visokega dela mikroorganizmov je poginila tudi tretjina plemenske jate v ribogojnicah ribiške družine Ljubno ob Savinji. »Razmere so take, da jih ne pomnijo niti starejši člani društva, najstarejši ima 96 let,« je sklenil Križnik.
Da je sploh prvič prepovedan ribolov na nekaterih vodotokih v njihovem upravljanju, opozarja tudi predsednik RD Tolmin Milan Berlot. »Julij je že mesec, ko ribolov nekoliko upade, zaradi vročine in velike dejavnosti na rekah – kopalcev in vodnih športov. A stanje zdaj je res katastrofalno. 27. julija smo do preklica zaprli pet manjših vodotokov, ribolov je še dovoljen na Soči. Iz potoka Ušnik, v katerem imamo avtohtono soško postrv, smo izlovili 835 mladic soške postrvi in jih prenesli v Sočo,« je povedal Berlot. Začetek ribolovne sezone je bil dober, do konca julija so izdali 3400 ribolovnih dovolilnic. Lani v celotni sezoni 3390, v slabem »koronskem« letu 2019 pa 1915.
Na kakovost in izvajanje ribolova vplivajo alge in mah, motorni čolni in druga plovila ter pestro festivalsko dogajanje v soški dolini. Poleg naravnih obremenitev težave za ribe pomenijo tudi številna gradbena dela, ki se izvajajo na posameznih vodotokih. Zoran Babič, predsednik RD Idrija je poudaril predvsem gradnjo kolesarske steze med Idrijo in Spodnjo Idrijo, ki je ribiški družini »odnesla« velik del trofejnega območja: »Srečo imamo, da je temperatura vode v zgornjem delu Idrijce dokaj hladna. V delu Idrijce, ki ga upravlja RD Tolmin, se je dvignila tudi do 24 stopinj, pri nas ni presegla 20. Če bi se temperatura dvignila, bi morali ribolov prepovedati.« V običajnih sezonah se je na Idrijci trlo ribičev, zdaj se le sem in tja pojavi kakšen. Pogina rib še ni bilo.
Zanimivo je, da se v Posočju razen ribolova izvajajo vse druge vodne aktivnosti. Direktor Turizma Dolina Soče Vilijam Kvalić je povedal, da zaradi suše upada turističnega obiska ne beležijo, saj sta trenutno glavni aktivnosti pohodništvo in kolesarstvo. Ocenjujejo, da ribiči predstavljajo do deset odstotkov vseh turistov v dolini Soče, ostali vodni športi pa skozi prizmo turizma do 50 odstotkov. Strankam mirna voda celo ustreza. Na vodi je vsak dan od 50 do 100 raftov. V Dolini Soči se glede na obisk približujejo rekordni sezoni 2019.
Župan občine Ljubno Franjo Naraločnik je dejal, da kršitev do zdaj niso zaznali: »Mislim, da se tudi ponudniki zavedajo, da bi s plovbo v teh razmerah ne delali dobro naravi. Nekaj je bilo težav z divjim kampiranjem, ampak smo tudi to mirno rešili. Seveda bo to težko za turizem, a pri tem izhajamo iz dveh vodil: zeleni turizem in manj je več. Temu primerno se tudi odzivamo in moramo take situacije razumeti. Gost, ki ne razume, da je za nas varovanje narave prvo, je morda bolje, da ga ni tukaj. Ker mi bomo tu še naprej živeli in moramo naravo čuvati.«
Medtem Kolpa za zdaj ostaja še brez omejitev. Predsednik RD Črnomelj Bojan Levai je pojasnil, da je »očitno dovolj vodnata reka, tudi zaloge podtalnice še ni bilo, hkrati pa ima veliko pritokov tudi na Hrvaškem«. Obisk pri njih je primerljiv s prejšnjimi leti.
Ribiška zveza Slovenije je o težavah zaradi nizkih vodostajev obvestila vlado, ministrstvo za kmetijstvo ter ministrstvo za okolje in prostor. Kot je dejal sekretar RZS Igor Miličić, so jih pozvali, da izdajo »začasno popolno prepoved posegov oziroma del v vodotokih. Direkcija za vode namerava namreč prav zdaj sanirati brežine v Kobaridu!«
Pozdravil je odločitev v Zgornji Savinjski dolini: »Dobro bi bilo, ko bi se za kaj takega odločili tudi na Soči. Riba, ki se mora v tem času, ko že tako težko diha, umikati plovilom, je v velikem stresu. Naj se končno da prednost tudi naravi, ne le zaslužku.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji