Proizvodnjo energije moramo vzeti 
v svoje roke

Podnebne spremembe zahtevajo energetsko tranzicijo na čisto energijo, kar se že dogaja. Najpomembneje pri tem je zagotoviti, da glavne besede pri prehodu ne bo imela peščica velikih energetskih podjetij, ampak čim več ljudi, pravi Takis Grigoriou, energetski strokovnjak v Greenpeacu. »Posameznike, gospodinjstva, mala podjetja, kmete in občine moramo vključiti v energetski sektor, da ne bodo več pasivni potrošniki energije, ampak jo bodo proizvajali in trošili bodisi z namestitvijo sončnih panelov na streho bodisi skupnostnih sončnih in vetrnih elektrarn.« 

Vzpostavljanje energetskih skupnosti lahko pomaga demokratizirati energetski sektor. V Nemčiji je skoraj polovica proizvedene obnovljive energije v lasti gospodinjstev, kmetov in malih podjetij. »To je energetska demokracija v praksi,« komentira Grigoriou. Sončna energija v paru z energetskimi skupnostmi pa je po njegovih besedah najprimernejša za energetsko samopreskrbo. »Med vsemi obnovljivimi viri energije je najlaže dostopna vsem ljudem. Vse, kar morate narediti, je, da na streho namestite solarni panel.«

Socialne sončne elektrarne

V Evropi več kot štiri milijone gospodinjstev proizvaja in uporablja sončno energijo, samo v Nemčiji jih je milijon. A neomejena energija sonca je še precej neizkoriščena, kar kaže primer s soncem obsijane Grčije, kjer ima solarne panele le 42.000 gospodinjstev. Država že ima zakon o energetskih skupnostih, januarja letos pa je parlament potrdil še zakon o virtualnem neto merjenju (angl. virtual net metering). Ta omogoča, da energetske skupnosti sončne elektrarne lahko postavijo tam, kjer je prostor, in uporabijo proizvedeno energijo tam, kjer jo potrebujejo, pri čemer se znesek proizvedene sončne energije odšteje iz računa za elektriko.

V Grčiji je sistem virtualnega neto merjenja pomemben zaradi dveh razlogov: več kot 60 odstotkov prebivalcev, kar je največ v EU, živi v večstanovanjskih stavbah, kjer navadno ni dovolj prostora za postavitev sončnih elektrarn, ali pa si njihovi prebivalci tega ne morejo privoščiti. Drugi vzrok je energetska revščina, skoraj polovica gospodinjstev ima težave s plačevanjem položnic za elektriko. »Virtualno neto merjenje in sončna energija sta fantastični priložnosti za revolucijo socialne politike,« je prepričan Grigoriou. »Namesto da bi država revnim gospodinjstvom plačevala položnice za elektriko, kar počne zdaj in s tem subvencionira tudi fosilna goriva, jedrsko energijo in velike igralce, ki nadzirajo energetski sistem, bi denar lahko namenila za nakup sončnih kolektorjev ali vložek v skupnostni energetski projekt, s katerim socialno ranljiva gospodinjstva lahko pokrijejo vse ali večino energetskih potreb brezplačno – iz sonca –, in nazaj dobijo tudi dostojanstvo. Če začnemo zdaj, lahko čez deset let izkoreninimo energetsko revščino.«

Za zdaj virtualno neto merjenje lahko uporabljajo le občine, kmetje in druge pravne osebe, ki delajo v javnem ali družbeno koristnem interesu (bolnišnice, šole …), ne pa tudi gospodinjstva. V grškem Greenpeaceu na vlado pritiskajo, da bi možnost uporabe razširila tudi na socialno ranljiva gospodinjstva. Prve korake v tej smeri delajo občine. V Solunu in Larisi so s finančno pomočjo Greenpeacea postavili sončne elektrarne na strehe šol. V Solunu, drugem največjem grškem mestu, energijo iz elektrarne na šoli uporablja varna hiša za žrtve družinskega nasilja na drugem koncu mesta. V Larisi, petem največjem mestu, pa se z energijo iz sončne elektrarne oskrbuje večina vrtcev v mestu. S postavitvijo dodatnih elektrarn se bodo kmalu ogrevali vsi vrtci. Šole v Grčiji so po besedah sogovornika odlična lokacija za namestitev sončnih elektrarn, saj imajo ravne strehe, porabijo malo energije glede na površino, in še to sezonsko.

Sonce najcenejši vir energije

Občin ni bilo težko prepričati k sodelovanju, saj si želijo takšne projekte, se pa zaradi birokratiziranosti vsi postopki zelo vlečejo, priznava Grigoriou. Upa, da se bodo sčasoma zadeve pospešile, kar se bo zgodilo, ko bodo postopki postali bolj utečeni in ko bo država občinam začela posojati poceni posojila za takšne investicije.

Projekte »socialnih sončnih elektrarn«, kot jih imenuje sogovornik, imajo tudi nekatere ameriške zvezne države (Kalifornija, New York, Kolorado), v Evropi pa za zdaj le Grčija. Vendar je Grigoriou prepričan, da bo v prihodnjih petih do desetih letih njihovo rešitev kopiralo več drugih evropskih držav. Treba je imeti zakonsko podlago, ostane le še prepričevanje državnih uradnikov, da je to prihodnost. »Sončna energija je najcenejši vir energije, cenijo se tudi baterije za njeno shranjevanje. V Grčiji vsako leto zapravimo deset do 15 milijard evrov za uvoz nafte, zemeljskega plina in premoga. Predstavljajte si, koliko bi prihranili gospodarstvo, gospodinjstva, občine in država, če bi začeli množično izrabljati brezplačno moč sonca.«

Ta je velika razvojna priložnost tudi za Slovenijo, meni Grigoriou. »Naše« sonce ni bistveno šibkejše od »grškega«, morda za 15 odstotkov, kar je še vedno več od povprečja sončnega sevanja v EU. Poslanci Levice so v predlog novele energetskega zakona uvrstili tudi uvedbo virtualnega neto merjenja, ki bi pripomoglo k večji energetski samopreskrbi slovenskih gospodinjstev iz obnovljivih virov.

Kako je v Sloveniji?

Prva sončna elektrarna v Sloveniji je bila nameščena leta 2001. Po nekajletnem odmoru in nato hitri rasti v letih 2011 in 2012 se je trg leta 2013 povsem ustavil, navaja poročilo Pregled fotovoltaičnega trga v Sloveniji. Lani je bilo po nekajletnem zatišju spet postavljenih nekoliko več sončnih elektrarn, kar je mogoče pripisati vplivu uredbe o samopreskrbi, ki omogoča priključitev sončnih elektrarn v sistem neto virtualnega merjenja. Postavljenih je bilo 718 novih sončnih elektrarn s skupno močjo 6,5 MW, a večinoma manjših, namenjenih samopreskrbi gospodinjstev. Le ena novo postavljena sončna elektrarna ni bila vključena v sistem samopreskrbe. V okviru javnega poziva projektom iz obnovljivih virov za vstop v podporno shemo je bilo izbranih 26 projektov sončnih elektrarn s skupno močjo 3,1 MW.

Konec lanskega leta je bilo nameščenih 4231 sončnih elektrarn s skupno močjo 267 MW, kar znaša slabo polovico moči Teš 6. Leta 2015 je bilo skupno izplačanih 143,5 milijona evrov za podpore proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov, od tega so sončne elektrarne dobile 70,6 milijona evrov. Višina izplačanih podpor se je leta 2017 znižala za 1,8 odstotka v primerjavi z letom 2016. Delež podpor za sončne elektrarne pa se je zvišal za 5,7 odstotka.