Neomejen dostop | že od 9,99€
Koalicija je v parlamentarni postopek vložila novelo zakona o zaščiti živali. Ta prinaša zelo veliko novosti, ključne so ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete rejne živali, opredelitev hude malomarnosti kot mučenja živali in uvedba pooblaščenih svetovalcev za zaščito živali iz vrst društev za zaščito živali, ki se jih je prijel vzdevek živalska policija.
»Ta novela ni napad na rejce, kmete in skrbnike živali,« je poudarila poslanka Socialnih demokratov (SD) in podpredsednica državnega zbora Meira Hot, ki je tudi pripravila novelo zakona in jo dala v koalicijsko usklajevanje. Odnos večine ljudi do živali je po njenih besedah dober. »A žal so med nami še vedno posamezniki, ki držijo živali na verigah vse življenje, jih zapirajo v premajhne prostore. To v tej družbi ni več dopustno.«
Ključni cilj predlaganih sprememb je okrepitev odgovornega lastništva živali, zmanjševanje števila zapuščenih in trpinčenih živali ter poglabljanje zavedanja med prebivalci o najnaprednejših civilizacijskih vrednotah ravnanja z živalmi, so zapisali vlagatelji predloga novele – skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Meiro Hot.
Predlog predvideva ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete rejne živali. Kot je dejala Hotova, je bila želja predlagateljev ustanoviti centralno zavetišče za živali, a bi to zahtevalo dolgotrajno razpravo, rejne živali, odvzete zaradi trpinčenja ali zanemarjanja, pa potrebujejo takojšnje rešitve. V noveli je predvidenih vsaj pet regionalno razporejenih prehodnih hlevov in hlev na območju mejnega prehoda Obrežje. Ustanovila jih bo država, ki bo s tem postala začasni skrbnik odvzetih živali, lahko pa jh bodo upravljala tudi društva za zaščito živali in kmetije.
Kot največjo spremembo, ki jo bo v praksi prinesel zakon, je Meira Hot ocenila uvedbo pooblaščenih svetovalcev za zaščito živali iz vrst društev, ki delujejo v javnem interesu na področju zaščite živali. Ti bodo dobili pooblastila za aktivno sodelovanje z uradnimi nadzornimi organi v primeru ugotavljanja kršitev, predhodno pa bodo morali opraviti usposabljanja, ki jih bo predpisalo kmetijsko ministrstvo. Veterinarska inšpekcija je po pojasnilih Meire Hot kadrovsko podhranjena, zato ni mogoče pričakovati, da se bo odzvala na vse prijave sumov kršitev.
Poleg t. i. živalske policije predlog novele predvideva ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali, ki bo opravljala preglede in izvajala ukrepe na celotnem območju Slovenije. V okviru uprave za varno hrano naj bi bilo zaposlenih petnajst dodatnih uradnih veterinarjev, ki bodo izvajali nadzor v delu, ki se nanaša na zaščito živali.
Huda malomarnost do živali se v predlogu novele izenačuje z mučenjem živali. V naslednjem koraku bo ministrstvo za pravosodje pripravilo ustrezne spremembe kazenskega zakonika, v katere bo vneslo nov člen.
Novela prinaša podlago za vzpostavitev obveznega internega videonadzora v klavnicah. Pri tem bodo posnetki na vpogled le uradnemu veterinarju in ne bodo predstavljali informacije javnega značaja.
Druge pomembne novosti, ki jih prinaša predlog novele, so prepoved nastanitve živali v premajhnih in neprimernih prostorih, kot so, denimo, bivalni boksi; uveljavitev obveznega označevanja mačk; popolna prepoved privezovanja psov; prepoved uporabe vseh živali za nastopanje in prikazovanje v cirkusu (doslej je veljala le prepoved prostoživečih živali) in zakonska osnova za vzpostavitev mobilnih klavnic. Terapevtski psi pa bodo dobili status delovnih živali – kot ga že imajo psi pomočniki invalidov in psi vodniki slepih –, s čimer jim bo omogočen vstop na javna mesta in v sredstva javnega prevoza.
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je povedala, da zakon prinaša rešitve za težave, ki so bile predstavljene na posvetu Za boljšo prihodnost živali v državnem zboru 16. januarja. Pripravljavci novele so se po njenih besedah potrudili čim bolj prisluhniti predlogom nevladnih organizacij na posvetu, hkrati pa najti kompromis, da se bo zakon v praksi tudi izvrševal. Dodala je, da ministrstvo za kmetijstvo sicer pripravlja popolno prenovo zakonodaje na področju zaščite in dobrobiti živali, ko se bodo rešile še druge težave, ki se pojavljajo v praksi.
Poslanka Levice Tatjana Greif meni, da je odnos družbe do živali in živih bitij pokazatelj stopnje humanosti, razvitosti in demokracije. »Skrajni čas je, da prevrednotimo svoj odnos do živali, ki so nam bile dane, da z njimi sobivamo, in ne da si jih lastimo, izkoriščamo, zatiramo, celo mučimo ali pobijamo.« V Levici predlog novele ocenjujejo kot velik korak na področju varovanja in zaščite živali, a opozarjajo, da z njo cilj še ne bo dosežen. »Reforma mora prinesti celovito zaščito interesov in pravic živali,« je poudarila Greifova.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji