Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Okolje

Premog se ne vrača, ugotavljajo okoljevarstvene skupine

Ob začetku vojne v Ukrajini je poraba premoga zrasla, zadnje mesece pa pada, čeprav signali povsod niso dobri.
V Grčiji so prvi vir za elektriko postale sončne in vetrne elektrarne. FOTO: Jure Eržen/Delo
V Grčiji so prvi vir za elektriko postale sončne in vetrne elektrarne. FOTO: Jure Eržen/Delo
28. 2. 2023 | 19:00
28. 2. 2023 | 19:00
6:00

V nadaljevanju preberite:

V EU so države po ruski invaziji na Ukrajino napovedale zagon 40 termoelektrarn na premog, zares pa so jih zagnale 26 in še te so delale z 18 odstotkov moči. Poraba premoga je tako zrasla za 28 teravatnih ur (TWh), vendar je še bolj zrasla proizvodnja sončnih in vetrnih elektrarn, letos pa tudi proizvodnja nukleark in hidroelektrarn ne bo tako majhna kot lani.

Na dogodku z naslovom Ali se premog vrača?, ki ga je pripravila organizacija CEE Bankwatch, so predstavniki Emberja, E3G in drugih zatrdili, da se to ne dogaja, so pa odločitve nekaterih držav vsaj dvomljive.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine