Ljubljana – Analiza mreže Transport&Environment (promet in okolje) ugotavlja, da zakonodaja EU spodbuja rast prodaje cenovno dostopnih električnih vozil, to pa je najučinkovitejše strategija za uskladitev s ciljem za zmanjšanje izpuhov ogljikovega dioksida iz novih vozil za leto 2021.

Stroški naložb, potrebnih za doseganje podnebnih ciljev za avtomobile, so pol manjši od glob, ki jih bodo proizvajalci avtomobilov morali plačati, če ne bodo dosegli določenega zmanjšanja emisij. Ena dodatnih glavnih ugotovitev analize pa je, da za nedavno povečanje emisij toplogrednih plinov novih vozil ni kriv upad prodaje dizelskih vozil, temveč povečanje deleža športnih terenskih vozil med prodanimi vozili s sedmih odstotkov leta 2009 na 36 odstotkov lani.

Po napovedih nedavne analize bodo proizvajalci avtomobilov prihodnje leto v Evropski uniji prodali do enega milijona baterijskih električnih in priključnih hibridnih vozil, s čimer se bo še utrdil nedavno pridobljeni položaj EU kot drugega
največjega trga električnih avtomobilov na svetu (prvi je Kitajska). Po ocenah analize, ki jo je opravila organizacija Transport&Environment (T&E) bo leta 2020 delež prodaje električnih vozil približno pet-odstoten (razpon 3–7 odstotkov), leta 2021 pa približno 10-odstoten (razpon 5–12 odstotkov), odvisno od različnih strategij proizvajalcev za uskladitev s cilji Evropske unije glede izpustov za nove avtomobile. Po več letih nezadostnih prizadevanj se proizvajalci avtomobilov končno pripravljajo na to, da bodo na trgu ponudili večje število varčnejših in cenovno dostopnih električnih avtomobilov, ki so potrebni za uskladitev z evropsko zakonodajo glede avtomobilskih emisij.


 
Po izsledkih poročila so proizvajalci avtomobilov v EU zgolj na pol poti do doseganja svojih ciljev glede ogljikovega dioksida za leto 2021 (do 95 gramov manjka še 25 gramov na kilometer). Položaj je takšen zaradi strategije proizvajalcev, da spodbujajo prodajo neučinkovitih športnih terenskih vozil (SUV), ki imajo višje stopnje emisij, ter njihove odločitve, da do zadnjega trenutka odlašajo z investicijami v čiste tehnologije, potrebne za uskladitev z zakonodajo o avtomobilskih emisijah, ki sicer velja že od leta 2009.

Toda na podlagi podatkov organizacije IHS Markit, ki pričakuje potrojitev števila električnih vozil do leta 2012, bodo avtomobilski proizvajalci uspeli doseči cilje za leti 2020 in 2021, če bodo uresničili svoje načrte o pospešitvi proizvodnje električnih vozil (tako vozil brez emisij kot hibridnih modelov). Poleg okrepitve prodaje vozil EV, izboljšanja učinkovitosti
motorjev in nameščanja (delne ali polne) hibridne tehnologije bodo nekateri proizvajalci morda morali tudi spodbuditi kupce
k odločitvi za različice avtomobilov z nižjimi emisijami, denimo z malo šibkejšimi motorji, ali pa zmanjšati prodajo njihovih najbolj onesnažujočih modelov.


 

Različne strategije

 
Zaradi zgodnjih investicij v hibridno tehnologijo je v najboljšem položaju za dosego svojih ciljev Toyota, pri kateri nepolnilni hibridi imajo 56‑odstotni delež celotne prodaje njihovih avtomobilov v EU. Drugo najmanjšo vrzel mora zapolniti naveza Renault‑Nissan, ker so se že zgodaj osredotočili na prodajo električnih vozil, kot sta Nissan leaf in Renault zoé.

Volkswagen bi cilje lahko dosegel z različnimi strategijami, z izboljšavami motorjev z notranjim izgorevanjem (nov bencinski motor in delna hibridizacija novega modela golfa) ter z občutno pospešitvijo prodaje električnih vozil, denimo električnega modela ID.3.

Proizvajalci avtomobilov, ki jih čakajo najzahtevnejše prilagoditve, so Honda, Ford in Hyundai‑Kia, čeprav so slednji v zadnjem času precej izboljšali svojo ponudbo in prodajo električnih vozil. Prav tako mora precejšnjo vrzel zapolniti Volvo, ki pa naj bi cilje izpolnil s preusmeritvijo velikega dela svojega voznega parka v tehnologijo priključnih hibridov. Fiat‑Chrysler verjetno ne bi uspel doseči ciljev, a mu bo to sedaj vendarle uspelo z dogovorom o združitvi s Teslo.

Poročilo kaže, da je povečanje prodaje električnih vozil najboljša strategija za prihodnost, saj bo izpolnjevanje ciljev glede emisij ogljikovega dioksida za leti 2025 in 2030 cenejše z vozili brez emisij, takšno strategijo pa močno potrjujejo tudi tržni trendi na Kitajskem, ki je največje svetovno tržišče avtomobilov.


 
Julija Poliscanova, direktorica za čista vozila pri organizaciji T&E, katere član je tudi slovenska okoljevarstvena organizacija Focus, pravi, da proizvajalci avtomobilov dolga leta niso naredili ničesar za zmanjšanje svojih emisij. »Zdaj pa se zahvaljujoč zakonodaji EU glede avtomobilskih izpustov končno pripravljajo na začetek prodaje varčnejših in električnih avtomobilov, ki je potrebna zaradi podnebne krize. To pomeni, da bomo kakovostna in cenovno dostopna vozila na trgu videli že v naslednjem letu ali dveh, in ne šele čez deset let, to pa je odlična novica za potrošnike, ki bodo na črpalkah oziroma polnilnih postajah prihranili veliko denarja,« pravi Poliscanova.
 

Grdi športni terenci

 
V nasprotju s trditvami proizvajalcev, veliko zmanjšanje prodaje dizelskih vozil ni poglavitni vzrok za nedavno povečanje emisij novih avtomobilov. Od leta 2013 so se emisije zaradi skokovite rasti prodaje vozil SUV povečale za 2,6 grama CO2 na kilometer, kar je desetkrat več, kot so narasle emisije zaradi zmanjšanja prodaje dizelskih vozil (0,25 grama CO2 na kilometer). Delež prodaje športnih terenskih vozil v Evropi je med letoma 2009 in 2018 skokovito narasel s 7 na 36 odstotkov in bo po pričakovanjih do leta 2021 dosegel 40 odstotkov.


 

Bolj in manj onesnažene države

 
Najvišje povprečne emisije CO2 novih avtomobilov so v Estoniji in Luksemburgu, kjer v povprečju še vedno presegajo 140 gramov CO2 na kilometer. Najnižje so na Portugalskem in na Nizozemskem (106 g CO2/km). Na Portugalskem prodajo zlasti veliko manjših avtomobilov, Nizozemska pa ima enega najvišjih deležev električnih vozil v Evropi, kar je tudi
posledica davka na vozila, ki močno nagrajuje nakupe modelov brez emisij.


 
Najvišji delež baterijskih električnih vozil v EU ima Nizozemska (5,9 odstotka), priključnih hibridov pa Švedska (6,4 odstotka). »Zaradi podnebne krize bo moral biti zadnji avtomobil z motorjem na notranje izgorevanje prodan kmalu po letu 2030, zato se morajo države osredotočiti na pospeševanje prehoda na čistejše avtomobile s hitrejšim tempom, kot
to zahteva zakonodaja o avtomobilskih emisijah CO2. Zdaj bi se morali osredotočiti na hitro elektrifikacijo avtomobilskih in taksi voznih parkov podjetij, davčne sheme, ki bodo spodbujale nakupe vozil brez emisij in kaznovale tiste, ki se bodo
odločali za bencinske pogoltneže, ter omogočile uvajanje polnilnih postaj doma, na delovnem mestu in ob avtocestah,« pravi Poliscanova.


 
Promet je največji podnebni problem v Evropi, saj predstavlja več kot četrtinski (27 odstotkov) delež vseh emisij toplogrednih plinov v skupnosti. Avtomobili povzročijo 44 odstotkov vseh emisij iz prometa, ta delež pa se zaradi poslovnih odločitev
proizvajalcev avtomobilov še naprej povečuje.