Ob naročilu s kretnjami kava brezplačno

Slovenski knjižni jezik ima več kot 110.000 besed, pogovorni jezik pa do 500.000 besed in širina besednega zaklada je ključna za doživljanje sveta.

Gluhi imajo le približno 25.000 kretenj in se ob tem pogosto spopadajo s pomanjkanjem izrazov za lažje sporazumevanje. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je v sodelovanju z družbo Mastercard zato oblikovala iniciativo za bogatenje slovenskega znakovnega jezika prispevajkretnjo.si in predstavila prvi slovenski znakovni slovar finančnih izrazov, ki bo gluhim približal svet financ.

Gluhim in naglušnim prijazna kavarna

FOTO: Mastercard

Ob tej priložnosti se je ljubljanska kavarna Lolita na Cankarjevem nabrežju vse do 15. novembra prelevila v »gluhim prijazno Mastercard kavarno« in vpeljala tihe urice, ko bodo obiskovalci lahko spoznali svet kretanja. S preprostimi kretnjami »Dober dan, eno kavo prosim. Hvala.« bodo lahko naročili brezplačno kavo, ob tem pa prejeli še sladko presenečenje.

Med prvimi so svojo »tiho kavo« že naročili Luka Gabrovšek, Country Manager Mastercard Slovenija, skupaj s podpornikoma iniciative, nekdanjim predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem in Mojco Mavec. Pobudo so podprli tudi Cene Prevc in znani slovenski vplivneži, med njimi Eva Centrih, Jasna Vale, Igor Mikić, Sanja Macur, Maša Muster, gluha plesalka Špela Rotar in drugi.

S svojim prispevkom pospeši razvoj novih kretenj

FOTO: Mastercard

Iniciativa za bogatenje slovenskega znakovnega jezika je zaživela ob praznovanju dneva slovenskega znakovnega jezika, 14. novembra. V platformi prispevajkretnjo.si lahko posamezniki izberejo besedo in oddajo prispevek za njen razvoj v kretnjo. Zbrana finančna sredstva bodo namenjena financiranju strokovne skupine za razvoj novih kretenj, ki jo sestavljajo tolmači, predstavniki gluhe skupnosti in slavisti. Novorazvite kretnje bodo nato javno dostopne v Slovarju slovenskega znakovnega jezika.

»Pomembno je, da tudi skupnost gluhih razvije čim širši besedni zaklad, kar jih opolnomoča in osamosvaja. Slovenski znakovni jezik obsega okoli 25.000 kretenj, kar je štirikrat manj, kot je besed v slovenskem knjižnem jeziku, in 20-krat manj, kot je pogovornih besed. V primerjavi z drugimi znakovnimi jeziki, ki imajo med 40.000 in 140.000 kretenj, je ta številka še bolj pereča,« poudarja Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. »Projekt prispevajkretnjo.si je nastal v sozvočju z mednarodno konferenco Vse je v naših rokah, ki je namenjena raziskavam, razvoju, poučevanju, certificiranju in izobraževalnim programom za tolmače znakovnega jezika,« dodaja Juhart.

FOTO: Mastercard

Prvi z jezikom gluhoslepih v ustavi

Bivši predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič. FOTO Mastercard

Eden izmed ključnih pobudnikov v času vpisa slovenskega znakovnega jezika v Ustavo RS leta 2021 je nekdanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič mu je v znak zahvale za dolgoletno podporo podelil simbolno zahvalo v kretnjah »Rad te imam«. Pahor je to sprejel in ob tem dejal: »Vesel sem te pobude – že ime Prispevaj kretnjo se mi zdi imenitno, saj nas vabi, da vsi sodelujemo pri nečem, kar bo veliko večje od vsakega od nas. Si predstavljate, naredili bomo slovar, kot ga še ni bilo, mogoče bomo v Sloveniji celo prvi na svetu! Tako kot smo bili prvi, ki smo znakovni jezik in jezik gluhoslepih zavarovali z vpisom v ustavo! Ko spreminjamo svet na bolje, ne čakajmo drugih, nam bodo že sledili.«

Simbolično zahvalo je v imenu družbe Mastercard sprejel tudi Luka Gabrovšek, Country Manager Mastercard Slovenija, in se zahvalil s kretnjo »Hvala«.

Velik primanjkljaj slovenskega znakovnega jezika na področju financ

FOTO: Mastercard

Pomen pobude je potrdila tudi nedavna raziskava o finančnem znanju gluhih v Sloveniji, ki jo je inštitut Mediana izvedel v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije. Analiza je pokazala velik primanjkljaj slovenskega znakovnega jezika na področju financ in posledično šibko znanje med gluhimi.

»Pomanjkanje znanja pomeni za gluhe osebe nezmožnost samostojne uporabe finančnih institucij in njihovih storitev, posledično pa so manj varni pred morebitnimi zlorabami,« poudarja Katarina Muha, vodja raziskave pri Mediani. »Raziskava je pokazala razmeroma dobro poznavanje osnovnih finančnih pojmov, kot sta banka in plačilna kartica. Poznavanje upade pri kompleksnejših pojmih, kot so obresti, davki, provizija, delnica,« dodaja in ob tem zaključi: »Gluhe osebe poznajo in razumejo osnovne kretnje s področja financ, a kljub temu niso zmožne njihove samostojne uporabe. Pri kompleksnejših pojmih je raven poznavanja bistveno nižja, razumevanje in uporaba pa sta zelo omejena.«

Vsaka četrta gluha oseba naleti na ovire pri bančnih storitvah

FOTO: Mastercard

Izsledki raziskave dodatno kažejo, da vsaka četrta gluha oseba ne zmore samostojno opravljati osnovnih bančnih storitev, kot sta dvig denarja in plačilo položnice. Mobilno ali spletno banko je že uporabila le tretjina gluhih oseb. Le dve tretjini gluhih samostojno plačujeta s kartico na prodajnem mestu, le ena tretjina po spletu. Več kot tretjina gluhih oseb ima na neustrezen način shranjeno številko PIN. Vsaka sedma gluha oseba (15 %) je že bila žrtev kraje z računa. Zanimiva je tudi primerjava z raziskavo o percepciji potreb oseb z invalidnostmi iz leta 2023, saj se le tretjina prebivalcev zaveda izzivov, ki jih imajo gluhi na področju finančnega znanja.

Vključujoča družba za vse

FOTO: Mastercard

Mastercard aktivno podpira različne pobude s skupnim ciljem – združevanje za bolj vključujočo prihodnost, v kateri lahko vsi napredujejo. Z obravnavo širokega spektra socialne vključenosti je Mastercard že leta 2022 začel poseben projekt Miza za vsakogar in izvedel več pogovorov v živo z različnimi predstavniki družbenih skupin. Rezultat tega je bil priročnik Vključenost za vsakogar, ki je seznam priporočil za bolj prijazno in vključujoče javno življenje.

Pozneje je Mastercard omogočil tolmačenje glasbeno-gledališko predstave Slovenska muzka, ki jo je ustvaril znani slovenski voditelj Lado Bizovičar, kar je bil eden večjih tolmačenih spektaklov v Sloveniji.

Mastercard svoje poslanstvo uresničuje tudi v Planici, na finalu FIS svetovnega pokala v smučarskih skokih, kjer spodbuja k večji vključenosti vseh. Prek platforme SharePlanica si je prevoz v Planico letos delilo 735 potnikov, med njimi 245 posameznikov z različnimi oviranostmi in njihovih spremljevalcev.

Poleg tega je Mastercard letos izdal plačilno kartico Mastercard Touch Card™, ki je zasnovana z mislijo na dostopnost. Ta zagotavlja varnost, inkluzivnost in neodvisnost slepim in slabovidnim imetnikom kartic po vsem svetu. Seznam se nadaljuje s podpiranjem pobud, ki ustvarjajo pomenljiv učinek za družbo.

Naročnik oglasne vsebine je Mastercard