Okoljsko in kmetijsko ministrstvo gluha za slabo stanje ptic

Pticam kmetijske krajine je lani šlo nekoliko bolje kot leto prej, a trend za obdobje 2008–2018 kaže, da jih je za dobro petino manj. Prav tako gre slabo večini vrst ptic na območjih Natura 2000, nekatere so celo na robu izumrtja. Povzetka dveh monitoringov ptic dopolnjujeta sliko iste, večinoma žalostne stvarnosti o hitrem slabšanju stanja ohranjenosti narave v Sloveniji, opozarjajo v Društvu za preučevanje in opazovanje ptic Slovenije (Dopps). Med glavnimi vzroki navajajo neučinkovite ukrepe kmetijske politike, namenjene varovanju narave in biotski raznovrstnosti.



Najočitnejša je povezava med upadom populacije in intenziviranjem kmetijstva pri koscu, ptici kmetijske krajine, ki je varovana tudi znotraj območij Natura 2000. Na Cerkniškem jezeru, v katerega kmetijstvo zaradi poplavljanja ne posega, so pri lanskem popisu zabeležili največ koscev v zadnjih 17 letih. Na Ljubljanskem barju, kjer se kmetijstvo intenzivira, so popisovalci lani že tretje leto zapored zabeležili nov rekordni minimum populacije.



»V zadnjih štirih letih je bilo na Barju izgubljenih oziroma intenziviranih okoli 120 hektarov travnikov, to je približna velikost strogega središča Ljubljane,« pojasnjuje varstvena ornitologinja Katarina Denac, ena od avtoric poročila o monitoringu ptic na območjih Natura 2000. Opozarja, da bo za ohranitev kosca na Barju treba najti drugačno rešitev, saj je ukrep VTR (ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000), ki predvideva košnjo po prvem avgustu, neučinkovit. Zaradi pozne košnje se namreč na travnikih razbohoti zlata rozga, kar je slabo za kosca in kmete.
 

Znak, da okolje ni zdravo tudi za človeka

Kosec spada med travniške ptice kmetijske krajine, ki upadajo najhitreje med pticami kmetijske krajine. V desetletju od leta 2008 se je njihovo število zmanjšalo za 40 odstotkov. Najbolj se je zmanjšalo število repaljščic (za skoraj 70 odstotkov), poljskih škrjancev, repnikov in drevesnih cip. Značilnost teh vrst je, da so vezane pretežno na obsežnejše površine ekstenzivno vzdrževanih travnikov, medtem ko so ostale vrste vezane tudi na ostale kmetijske površine.

»Prepogosta košnja, dognojevanje, preoravanje, izsuševanje, dosejavanje travnih mešanic z namenom čim večjega donosa, vse to siromaši prehransko osnovo ptic in včasih tudi neposredno uničuje njihov življenjski prostor. Izumiranje lahko ustavimo le z delno preusmeritvijo denarja kmetijskih subvencij v učinkovite okoljske ukrepe. Če tega ne bomo storili, bodo te ptice začele izumirati. Hkrati je to znak, da okolje tudi za človeka ni zdravo,« pravita Tomaž Jančar, vodja varstveno ornitološkega sektorja v Dopps, in varstveni ornitolog Primož Kmecl.
 

Učinki kmetijsko-okoljskih plačil skromni

Analiza ukrepov kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil (KOPOP) in ekološkega kmetovanja, ki jo je opravil Dopps, je pokazala, da je zviševanje neposrednih plačil močno negativno povezano z diverziteto ptic kmetijske krajine, k čemur vsaj delno prispevajo vlaganja v intenzivno živinorejo. Površine z ukrepi KOPOP pa nimajo večjega vpliva na diverziteto, kar bi lahko bilo povezano z razmeroma majhnim obsegom izvajanja.



»Za varstvo narave so učinki ukrepov KOPOP žal skromni. V Sloveniji se zanje kmetom izplača okoli 30 milijonov evrov na leto, a večinoma za ukrepe, ki ne pripomorejo k varstvu narave.« Za te je namenjenih manj kot pet odstotkov sredstev KOPOP, pravita Jančar in Kmecl. Opozarjata tudi, da je Slovenija verjetno edina država v EU, kjer so naravovarstveni ukrepi KOPOP kmetom na voljo le znotraj območij Natura 2000. Ukrepi, ki so namenjeni varstvu narave, so delno tudi vsebinsko neustrezni. Nekaj koristi prinašajo le za ekstenzivne travnike na območjih Natura 2000 ter za metulje in ptice na njih.

Dopps je ministrstvu za kmetijstvo predlagal nove ukrepe za ohranjanje travnikov z orhidejami in ohranjanje kraških pašnikov, spremembo ukrepa VTR za kosca, ki bi bil prijaznejši do kmeta in hkrati bolj učinkovit za ohranjanje kosca, administrativno poenostavitev ukrepov KOPOP in povečanje nekaterih plačil. »Žal so naši predlogi večinoma naleteli na gluha ušesa. Ministrstvo je leta 2015 precej zvišalo le plačila za naravovarstvene travniške ukrepe.« O slabem stanju ptic v kmetijski krajini, predvsem travniških vrst, na kmetijskem in okoljskem ministrstvu nočejo nič slišati, pravita sogovornika. Bojita se, da bo šla mimo še ena reforma skupne kmetijske politike, ko za ohranjanje ptic v kmetijski krajini ne bo narejeno nič omembe vrednega.

Z ministrstva za kmetijstvo so odgovorili, da bodo v novem programskem obdobju upoštevali rezultate obeh monitoringov. Zavedajo se, da bo treba določene ukrepe dopolniti in izboljšati. Pri tem bodo v pomoč priporočila iz monitoringov.
 

Pred izumrtjem: veliki škurh, črnočeli srakoper, vrtni strnad

Monitoring ptic na območjih Natura 2000, ki poleg ptic kmetijske krajine zajema tudi gozdne in vodne ptice, je bil lani opravljen pri 19 vrstah, katerih populacije mora Slovenija ohraniti v dobrem stanju. A rezultati kažejo drugače. Več kot polovica (10 od 19) popisanih vrst je v strmem ali zmernem upadu, tri vrste – veliki škurh, črnočeli srakoper in vrtni strnad – pa so zaradi majhnih populacij, izoliranosti in negativnega populacijskega trenda na robu izumrtja.

Lani so na Ljubljanskem barju našteli le tri gnezdeče pare in dva osebka velikega škurha, kar je najmanj od začetka popisa leta 2004. Populacija je v obdobju 2011-2018 doživela strm upad, izumrtje ji grozi zaradi napredujoče degradacije življenjskega prostora (zgodnje košnje travnikov in novih drenažnih jarkov, v katerih se mladiči lahko utopijo) in pomanjkanja aktivnega varstva.



Črnočelih srakoperjev je v vsej državi manj kot deset parov. Slabo jim gre zlasti na Vipavskem robu, kjer s kmetijskih površin izginjajo drevesa, grmišča in mejice, ki jih ta vrsta potrebuje za gnezdenje in lov na žuželke. Dopps ji bo v pomoč na Ajdovskem polju zasadil 150 dreves in 1500 kvadratnih metrov cvetnih pasov, že leta 2015 pa so njegovi člani na območju postavili preže za črnočelega srakoperja.

Prav tako so strokovnjaki prepričani, da bo v kratkem izumrl vrtni strnad, saj so lani na Krasu našteli le devet osebkov, od tega zgolj en gnezdeči par. Vrsti bodo poskušali pomagati v okviru dveh projektov, v katerih bodo razgozdovali zaraščene površine. Vrsta namreč potrebuje kraške travnike (in pašnike) v začetni fazi zaraščanja.
 

Bela štorklja se širi 

Po drugi strani so stabilne ali celo rastejo populacije bele štorklje, podhujke, velikega skovika in pisane penice. Bela štorklja je v zadnjih 30 letih razširila svoj areal s skrajnega severovzhoda Slovenije proti jugozahodu. Na nacionalni ravni se je število gnezdečih parov in speljanih mladičev povečalo; lani je znotraj meja območij Natura 2000, varovanih po direktivi o pticah, gnezdilo 31 parov, poletelo 72 mladičev, povprečen gnezditveni uspeh je bil 2,3 poletelega mladiča na par.



Na območjih Natura 2000 Mura in Krakovski gozd - Šentjernejsko polje pa se številčnost štorklje zmanjšuje. Na Šentjernejskem polju po besedah Katarine Denac kaže, da je vrsta dosegla mejo nosilnosti. Na območju Mure pa je preveč njiv, zato starši mladičem nosijo večinoma deževnike. Z njimi mladiči požrejo tudi zemljo, kar bi lahko bil morebiten razlog za manjši gnezditveni uspeh v nekdanji domovini štorklje, ugiba Katarina Denac.