Okoljske težave iz Anhovega v Združene narode

V Anhovem je več organizacij in prbivalcev ob obisku posebnega poročevalca Združenih narodov za človekove pravice in okolje, Davida R. Boyda, predstavilo razmere v okolju. Manuela Korečič, prebivalka Gorenje vasi nad Kanalom in članica obeh lokalnih organizacij, je poudarila, da je to za Soško dolino zgodovinski dan. »Prvič v stotih letih, odkar je prihod cementarne v to okolje leta 1921 prinesel službe, z njimi pa bolezen in smrt, smo imeli tako visok mednarodni obisk.«

Poročevalca so domačini seznanili z največjo okoljsko katastrofo v Sloveniji, s svojimi življenjskimi zgodbami, s podatki o obolelih in umrlih, o strupenih izpustih ter o ponavljajočih se onesnaženjih pitne vode, kot sporočajo iz Civilne iniciative DANES ter EKO Anhovo in dolina Soče.

Poročevalca so sogovorniki opozorili, da država ravna s srednjo Soško dolino kot s tretjerazrednimi državljani. »Pred dvema letoma je 600 slovenskih zdravnic in zdravnikov podpisalo peticijo s pozivom, ki ga je podprla tudi Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije, v katerem so pozivali odločevalce, naj v že tako obremenjem okolju Soške doline s težko azbestno rano, ki se še ni zaprla, onemogočijo nadaljnjo izpostavljenost prebivalcev onesnaženju. A se ni zgodilo nič!«

 »Utrujeni smo in žalostni. To je naša resnica. Zdaj jo bodo vedeli tudi Združeni narodi. Naj vedo! Da nam je že dolga desetletja kršena pravica do zdravega okolja. In da smo sredi Evrope 21. stoletja, ki se tako rada ponaša s svojim razvojem, napredkom ter lepimi vrednotami, ljudje, ki smo pozabljeni od svoje države in sveta,« je sklenila Manuela Korečič.

V Trbovljah poznajo podobno zgodbo, pravi Uroš Macerl. FOTO: Ci Danes

Uroš Macerl iz Eko kroga je poudaril svojo podporo anhovskim aktivistom in ljudem. »Pri nas, v Zasavju, poznamo izkušnjo Anhovega. Vemo, kako je, ko si pod škornjem kapitala. Tudi, če imaš vse v življenju, kar potrebuješ za srečo, potem ti to, da živiš ob tovarni, ki v okolje vsak dan spušča strupe, onemogoča srečo. Kapital v Sloveniji počne točno to, kar mu država dovoljuje, pogoji so kriminalni, nobena politika ni rešila tega, da bi končno izenačila mejne vrednosti izpustov, tudi trenutna ne, kljub obljubam. Zato je zdaj skrajni čas, da se to uredi.«

»Tu se kaže očtnta neenakost ljudi v primerjavi z drugimi v državi. Zato odgovornost za rešitev ne pade več samo na podjetje, temveč tudi na lokalne in državne oblasti,« pravi Aljoša Petek iz PIC in dodaja, da je Slovenija, kot del takratne Jugoslavije, že leta 1974 prednjačila pred svetom, ko je v svojo ustavo zapisala člen s pravico do zdravega okolja. »Danes pa vidimo, da država te pravice prebivalcem v srednji Soški dolini ne zagotavlja. Da bi država delovala tudi v praksi, ne samo v teoriji, je treba prebivalcem zagotoviti čisti dostop do pitne vode, razglasitev vodovarstvenega območja in izenačenje mejnih vrednosti za sosežig v primerjavi s sežigalnicami,« meni Petek.

S prebivalci stoji tudi Amnesty Slovenija, pravi Nataša Posel. FOTO: Ci Danes

»Pridružujemo se zahtevi, da se izenačijo mejne vrednosti za izpuste! Nedopustno je, da bi prebivalci Anhovega in Soške doline ostali sami. Dokler se tu dogaja, kar se dogaja, se lahko dogaja povsod. Življenja in zdravje ne bi smelo biti manj vredno od interesov kapitala,« je povedala Nataša Posel in Amnesty Slovenija.

Posebni poročevalec David R. Boyd, bo svoje prve vtise s svoje posebne misije v Sloveniji predstavil na tiskovni konferenci, 6. oktobra. Končno poročilo, ki ga bo pripravil iz pogovorov z lokalnimi prebivalci, nevladnimi organizacijami, podjetji ter iz obstoječih dokumentov, pa bo predstavil Združenim narodom marca prihodnje leto.