Neomejen dostop | že od 9,99€
Ženske po vsem svetu v povprečju živijo bolj okolju prijazno življenje kot moški. V primerjavi z njimi smetijo manj, pogosteje reciklirajo in pustijo za seboj manjši ogljični odtis. Raziskave kažejo, da tako ženske kot moški okolju prijazno vedenje dojemajo kot ženstveno. Posledično oba spola okolju prijazne proizvode in vedenje označujeta kot ženstvene, kar je v nasprotju s spolnimi stereotipi, ki moškim narekujejo čim več moškosti. Za zaščito slednje se moški pogosteje odločajo za okolju neprijazna dejanja.
Tudi trženje proizvodov je skladno z zelenimi in spolnimi stereotipi; večina okolju prijaznih izdelkov se ponuja ženskam. Te so resda bolj aktivne potrošnice kot moški, a hkrati so še vedno bolj zadolžene za gospodinjska opravila, med katera spadajo tudi pranje perila, čiščenje in upravljanje odpadkov. Z vidika trženja je morda smiselno po spolu usmerjeno oglaševanje, a s tem se tudi krepi razumevanje, da so skrbstvena opravila – tudi skrb za okolje – ženska naloga.
Če se vrnemo na raven gospodinjstva, so torej ženske najpogosteje zadolžene za upravljanje vsega, kar je v očeh uporabnikov in uporabnic preživelo svoj prvotni namen in ni uporabno niti v druge namene. Toda kljub znanju in izkušnjam, ki so jih ženske pridobile z vsakdanjim delom, so na lokalni ravni večinoma moški tisti, ki sprejemajo odločitve glede upravljanja odpadkov znotraj komunalne občinske infrastrukture. Raziskave kažejo, da so na globalni ravni moški pogosteje naklonjeni večjim centraliziranim zbirališčem odpadkov, ženske pa manjšim in gosteje dostopnim. V skrajnem primeru, če bi bila odločitev o izgradnji komunalne infrastrukture v celoti prepuščena moškim, smeti v najslabšem primeru ne bi niti prispele do odpada. Ženske imajo namreč manj pogosto, še posebej v državah v razvoju, osebna prevozna sredstva za dostavo odpadkov, ponekod pa imajo omejeno tudi svobodo gibanja.
Opisane delitve so značilne tudi v občinah Prrenjas in Devoll v Albaniji, kjer Forum za enakopraven razvoj s podporo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije izvaja projekt, namenjen odpravljanju temeljnih vzrokov diskriminacije žensk. Ženske v Prrenjasu so potrdile, da je čiščenje doma in prostovoljno čiščenje ulic videno kot žensko delo. Ne glede na njihove pozive o večjem vključevanju moških v delo ni videti velikih premikov v to smer. Toda ko čiščenje skupnosti postane priznana in relevantna dejavnost, se iz prostovoljne spremeni v plačljivo, za njeno izvajanje pa večinoma zaposlijo moške. V Prrenjasu in Devollu so slednji v večini tako v lokalni samoupravi kot tudi v zasebnih podjetjih za upravljanje odpadkov, vodstveni kadri pa so izključno moški.
Toda upravljanje odpadkov je lahko tudi priložnost za večjo ekonomsko samostojnost žensk. V Bilishitu, v občini Devoll, so ženske že vzpostavile mikro pobude, v katera so vključene dve ali tri posameznice, ki zbirajo stara oblačila, jih popravijo ali spremenijo njihovo namembnost, nato pa jih prodajo. Podobnih priložnosti je mnogo, na primer kvačkanje starih plastičnih vrečk v podstavke za kozarce ali sete za krožnike, izdelovanja torb in nahrbtnikov iz recikliranih materialov ali predelava odpadnega organskega materiala v pelete za kurjavo.
Ali spolni stereotipi tudi v Sloveniji vplivajo na upravljanje odpadkov? Letna poročila komunal po vsej državi kažejo, da je v podjetjih zaposlenih od 17 do 30 odstotkov žensk. Nekatera podjetja niso izvedla po spolu ločene analize za strukturo zaposlenih, pri večini pa je to edini po spolu ločen podatek. Pri opravljanju gospodinjskih opravil so v celotni Evropski uniji velike neenakosti med spoloma; statistike za leto 2016 kažejo, da 91 % žensk z otroki, v primerjavi s 30 % moških z otroki, vsaj eno uro dnevno opravlja gospodinjska dela, med katera spada tudi upravljanje odpadkov. Isto leto je v Sloveniji vsak dan kuhalo in opravljalo gospodinjska opravila 81 % žensk in 27 % moških. Vse kaže, da tudi v Sloveniji upravljanje odpadkov ni spolno nevtralna kategorija.
Več o projektu v Albaniji in drugih projektih najdete na spletni strani www.forumfer.org.
Naročnik oglasne vsebine je Forum za enakopraven razvoj