Naftna podjetja bi se lahko znašla na zatožni klopi zaradi podnebnih sprememb

Naftna podjetja bi se lahko znašla na zatožni klopi zaradi prispevka h globalnemu segrevanju, je v preiskavi, ki je bila označena za »zgodovinsko zmago za podnebno pravičnost«, presodila ­komisija za človekove pravice na Filipinih.

Greenpeace v jugovzhodni Aziji in druge lokalne okoljevarstvene skupine so komisijo leta 2016 pooblastile za preučitev, ali 47 največjih naftnih in plinskih podjetij, med katerimi so tudi Shell, BP, ExxonMobil in Total, krši pravice filipinskih državljanov. Člani komisije so izvedli zaslišanja v Manili, New Yorku in Londonu, na katerih so prisluhnili pričanjem znanstvenikov, pravnikov in ljudi, ki so jih neposredno prizadele posledice podnebnih sprememb.

V zaključnem poročilu, ki še ni bilo objavljeno, bo komisija sporočila, da imajo podjetja, ki služijo s fosilnimi gorivi, zakonsko in moralno odgovornost za premik od fosilnih goriv k investicijam v bolj čiste energetske vire, je dejal filipinski komisar za človekove pravice Roberto Cadiz na podnebni konferenci v Madridu.


 

Vse več tožb zaradi kršenja človekovih pravic

Izvršni direktor Greenpeacea v jugovzhodni Aziji Yeb Saño je spomnil na čedalje več tožb zaradi kršenja človekovih pravic zaradi podnebnih sprememb. Več ameriških zveznih držav in delničarji tožijo Exxon Mobil, da je zavajal investitorje in javnost o resničnih nevarnostih podnebnih sprememb. Na sodišču v Nemčiji perujski kmet in gorski vodnik toži energetsko podjetje RWE, ker naj bi bilo krivo za taljenje ledenika, ki ogroža njegov dom. Vpliv podnebnih sprememb na človekove pravice je tudi na agendi podnebne konference v Madridu, vendar se opazovalci bojijo, da zaščita človekovih pravic ne bo podrobneje opredeljena v besedilu pariškega podnebnega sporazuma.

Včeraj je skupina mladih z Greto Thunberg poslala pismi premieroma Norveške in Kanade, v katerih ju obtožuje kršenja pravic otrok s podpiranjem novih naftnih in plinskih projektov. Septembra so mladi poslali peticijo na odbor Združenih narodov za pravice otrok, v kateri so opozorili, da Argentina, Brazilija, Francija, Nemčija in Turčija zaostrujejo podnebno krizo s premalo ambicioznim zniževanjem toplogrednih izpustov in promocijo fosilnih goriv.
 

Največji onesnaževalci bodo izgubili največ

Morda bo največje onesnaževalce spodbudilo k hitrejšemu ukrepanju poročilo, ki so ga podprli tudi ZN. V tem poročilu je navedeno, da bodo podjetja, ki najbolj onesnažujejo, največji poraženci politik reševanja podnebne krize. Sto ogljično najintenzivnejših podjetij bo do leta 2025 izgubilo 43 odstotkov vrednosti ali 1,4 trilijona dolarjev, medtem ko bo sto najbolj zelenih povečalo vrednost za dobro tretjino.

Proizvajalci avtomobilov z največjim deležem investicij v elek­trično mobilnost bodo dosegli 108-odstotno rast. V energetskem sektorju bodo največ izgubila premogovna podjetja, kar polovico vrednosti, energetska podjetja, ki stavijo na obnovljive vire, pa bodo vrednost podvojila. Izgubili bodo tudi veliki investitorji v govedorejo, medtem ko bodo investitorji v podjetja, ki razvijajo alternative mesu, povečali dobiček.