Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Okolje

Morski psi v Sredozemskem morju izumirajo

V WWF ugotavljajo, da je za kritično stanje morskih psov in raž kriv čezmerni ribolov.
Tu in tam kakšen morski pes pride tudi v naše morje. FOTO: Boris Šuligoj/Delo
Tu in tam kakšen morski pes pride tudi v naše morje. FOTO: Boris Šuligoj/Delo
15. 7. 2019 | 11:55
15. 7. 2019 | 13:51
4:18
Ljubljana – Več kot polovica vrst morskih psov in raž Sredozemskega morja je ogroženih, tretjini vrst pa zaradi ribolova grozi izumrtje, v novem poročilu ob dnevu ozaveščanja o morskih psih ugotavlja Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF). Skrb vzbujajoče stanje morskih plenilcev je jasen znak propadanja Sredozemskega morja, katerega divji svet je zdesetkan s čezmernim ribolovom.

Poročilo Morski psi v krizi: poziv k ukrepanju v Sredozemlju kaže, da je netrajnosti in včasih nezakonit ribolov ogrozil preživetje morskih psov in raž v celotni regiji. Pomanjkanja upravljanja in ukrepanje, slabo voden trg in pomanjkanje podatkov razmere še poslabšujejo.

»Morskim psom v Sredozemlju grozi izumrtje. Njihov hitri upad je resen signal stanja našega morja in rezultat neodgovornih ribolovnih praks, za kar pa so odgovorne vse države. Morski psi so bili del našega morja in kulture tisoč let. Če hočemo zagotoviti njihov obstoj tudi v prihodnje, moramo ukrepati zelo hitro,« pravi Danijel Kanski, vodja morskega programa pri WWF Adrii.


Največje grožnje


Po poročilu je prelov največja grožnja sredozemskim morskim psom in ražam, za kar so odgovorne vse vrste ribolova. Dve
sredozemski državi prednjačita po ulovu morskih psov: Libija (4260 ton) in Tunizija (4161 ton). Ti državi ulovita približno trikrat več od Italije (1347 ton) in Egipta (1141 ton). Nekatere vrste lovijo ciljno, saj zanje obstaja trg, večino pa ulovijo kot nezaželeni
ulov, ki ga vržejo nazaj v morje, da ribe poginejo. Več kot 60 različnih vrst je bilo najdenih v vlečnih mrežah, v nekaterih območjih pa morski psi in raže predstavljajo več kot tretjino ulova, ulovljenega s parangali.

Grozi, da bodo ostala le okostja. FOTO: Boris Šuligoj/Delo
Grozi, da bodo ostala le okostja. FOTO: Boris Šuligoj/Delo


Ogromno število morskih psov in raž so ulovili z visečimi mrežami, ki so sicer nezakonite, a kritično ogrožene velike bele morske pse lovijo ravno z visečimi mrežami. Morski psi in raže predstavljajo tudi pomemben del ulova s trislojnimi mrežami pri malem ribolovu.

Med drugimi grožnjami, ki poslabšujejo razmere, so plastični odpadki, s katerimi se morski psi hranijo, misleč, da gre za hrano. Veliko pa se jih tudi zaplete v plastične odpadke, kar lahko privede do smrti. Grožnjo predstavljajo tudi goljufije: testiranje DNK je pokazalo, da številni potrošniki mislijo, da jedo sredozemsko mečarico, dejansko pa so jedli ilegalno meso morskih psov. To pa, zaradi vsebnosti živega srebra, ki je v nekaterih vrstah daleč nad zakonsko varnimi mejami, predstavlja tudi zdravstvena tveganja za potrošnike.


Malo prirastka


Nekateri so tako redki, da gredo takoj v muzej. FOTO: Boris Šuligoj/Delo
Nekateri so tako redki, da gredo takoj v muzej. FOTO: Boris Šuligoj/Delo
Morski psi so posebej ranljiva bitja in se borijo za svoj obstanek. Počasi rastejo, pozno spolno dozorijo in po dolgem obdobju imajo malo mladičev, kar pomeni da čezmerni ribolov uniči zaloge, ki jih potem ni mogoče obnoviti. To se dogaja po vsem Sredozemlju. »Resnično ne smemo izgubljati časa,« je dodal Kanski. »Želimo sodelovati z ribiči in vladami, da bi izboljšali upravljanje naših krhkih morskih virov in sprejeli učinkovite rešitve za preprečevanje neželenih ulovov morskih psov.«

WWF v poročilu in tudi na drugih platformah poudarja številne rešitve za ribiče in organizacije, ki upravljajo ribištvo. Med rešitvami je izogibanje kritičnim habitatom morskih psov in uporaba opreme po meri za preprečevanje neželenega ulova. Izboljšanje znanja o populacijah morskih psov in raž ter zbiranje podatkov o vrstah, s katerimi se trguje, bo prav tako pomembno za zagotovitev in ohranitev popolne preglednosti in transparentnosti v ribiškem sektorju.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine