Ljubljana - Danes je svetovni dan morij in oceanov. Na žalost pa so naša morja čedalje bolj zasičena s plastiko, ugotavljajo v WWF. Zato pozivajo vlade sredozemskih držav, da skupaj podprejo globalni pravno zavezujoč sporazum za zaustavitev toka plastičnih odpadkov v naravo do leta 2030. Javni organi, podjetja in državljani morajo združiti moči za postavitev inovativnega in učinkovitega sistema ravnanja s plastičnimi odpadki.

Neuspešno gospodarjenje s plastično embalažo bistveno prispeva k rekordnim vrednostnim onesnaženja s plastiko v Sredozemskem morju. Take razmere regionalno gospodarstvo na letni rasti stane stotine milijonov evrov, pravi novo poročilo WWF.



Vsako leto 0,57 milijona ton plastičnih odpadkov konča v sredozemskih vodah, kar je enako, kot če vsako minuto v morje vržemo 33.800 plastenk. Onesnaženje s plastiko se povečuje, naraščalo bi naj tudi v prihodnje, do leta 2050 bi se naj količina plastičnih odpadkov početverila.

Ob svetovnem dnevu morij in oceanov WWF v novem poročilu Stop the Plastic Flood: How Mediterranean countries can save
their sea (Ustavimo plastično poplavo: Kako lahko sredozemske države rešijo svoje morje) analizira razmere v sredozemskih državah, ob upoštevanju celotne dobavne verige plastike. Slika ni lepa.

Sredozemska podjetja dajo vsako leto na tržišče 38 milijonov ton plastičnih proizvodov, vendar ne krijejo stroškov zbiranja odvečnih plastičnih odpadkov. Zaradi nizkih cen »deviške plastike«, podjetja ne vlagajo v oblikovanje novih proizvodov, ki bi zmanjšali porabo plastike ali bi jo popolnoma zamenjali.



Prebivalci in turisti, v glavnem iz Francije, Italije in Turčije, na leto proizvedejo več kot 24 milijonov ton plastičnih odpadkov. V poletnih mesecih v številnih obalnih območjih, turisti povečajo proizvodnjo odpadkov za 30 odstotkov. Več kot polovica plastičnih proizvodov končna na odpadu manj kot v letu dni od njihove proizvodnje. Zelo pogosto ločevanje ne poteka na ustrezen način, kar ovira proces recikliranja.

Vlade in lokalne samouprave še zmeraj slabo upravljajo z okrog 28 odstotkov odpadkov. To so odpadki, ki jih ne zbirajo. Odlagajo jih ilegalno ali pa jih odlagajo na odprtem in tako končajo v rekah ter morjih. Vsako leto na odprtih divjih odlagališčih konča 2,9 milijona ton odpadkov, še posebej v Egiptu in Turčiji. 170 maroških odlagališč, ki bi jih morali že zapreti, še vedno obratuje.

Grešijo vsi

Od proizvajalcev do javnih organov in potrošnikov, na vseh ravneh se pojavljajo napake in prispevajo k zelo neučinkovitemu, dragemu, plastičnemu sistemu, ki onesnažuje. WWF je razvil podrobni načrt pobud in politik, ki jih morajo regije in posamezne države izvesti, da bi vzpostavile trajnostno krožno gospodarstvo brez ustvarjanja plastičnih odpadkov.



»Naš sistem ravnanja s plastičnimi odpadki ne deluje. Sredozemske države še vedno ne zbirajo vseh svojih odpadkov, daleč so od tega, da z njimi ravnajo na ustrezen in stroškovno učinkovit način. Proizvodnja plastike je preveč poceni, medtem ko stroške gospodarjenja z odpadom in stroške onesnaženja nosijo skupnosti in narava. Recikliranje je na drugi strani še zmeraj predrago, da bi se njegov delež povečal. Vse države morajo drastično zmanjšati proizvodnjo in porabo plastike ter resno začeti vlagati v inovativne sisteme recikliranja in ponovne uporabe, da plastika ne bo več odpadek. To je edini način, kako lahko obdržimo plastiko zunaj Sredozemskega morja,« pravi Giuseppe Di Carlo, direktor WWF Mediteranske morske iniciative.

Onesnaženi turistični kraji

Dejavnosti na obalnem pasu so odgovorne za polovico onesnaženja s plastiko, ki pride v morje. Vsakodnevno se na vsakem kilometru obale akumulira pet kilogramov plastike iz morja. Najbolj onesnažena je obala Cilicije v Turčiji. Med najbolj onesnaženimi so tudi plaže priljubljenih turističnih destinacij kot so Barcelona, Tel Aviv, Valencia, Marsejski zaliv in obala
Benetk v bližini reke Pad. Morski odpadki predstavljajo velik strošek za turizem, ribištvo in pomorstvo in znašajo približno 641 milijonov evrov na leto.

Od julija do novembra bo posadka WWF na novi ladji »Blue Panda« plula po Sredozemlju. Plula bo ob obalah Francije Italije, Turčije, Tunizije in Maroka, da bi mobilizirala lokalne prebivalce in turiste proti onesnaženju s plastiko. WWF poziva vse vlade sredozemskih držav in Evropsko Unijo, kot podpisnico Barcelonske konvencije, k skupni zavezi in ukrepih za ohranitev Sredozemlja pred onesnaženjem s plastiko. Naslednji sestanek bo decembra v Neaplju.