Mladi obujajo petke za prihodnost

Aktivistke in aktivisti gibanja Mladi za podnebno pravičnost so se pridružili globalnemu dnevu podnebnih akcij. Protestirali so v vsaj petih mestih po celi Sloveniji - v Ljubljani, Ljutomeru, Mariboru, Kamniku, Kopru in Gorici. Globalni podnebni protesti so potekali pod geslom »izkoreninimo sistem« (uproot the system) in poskušali podnebni boj povezati z družbenimi problemi, kot so neenakost, rasizem, seksizem, zapostavljenost določenih skupnosti ter lokalni okoljski in zdravstveni problemi. Podnebni boj je namreč vedno bil in vedno bo intersekcionalen. 

»Nujnosti odziva na podnebno krizo ali pomena zdrave in bujne narave pa se še vedno ne zavedajo slovenski odločevalci. Naravo in ljudi vztrajno postavljalo za kapital. Temu smo bili nazadnje priča letos na poletnem referendumu za vodo, kjer se je ljudstvo z veliko večino postavilo v bran naravi. A namesto dejstva, da moramo braniti osnovne pravice ljudi in narave, bi morali biti priča radikalnim spremembam slovenske podnebne politike. Ta naj končno začne poslušati ljudstvo in prične z izvajanjem naših konkretnih in izvedljivih ukrepov, saj se nam čas za pravočasno ukrepanje izteka,« pravijo mladi. 

»Ob izidu letošnjega poročila IPCC je svet dobil jasno sporočilo »treba je nekaj narediti in to zdaj«, in opozarja, da bo v primeru, če ne bomo naše uporabe fosilnih virov energije ustavili do leta 2030, prepozno. Zaradi neodzivnosti slovenske vlade na prejšnje zahteve in proteste, smo se v gibanju Mladi za podnebno pravičnost odločili, da ponovno zaženemo pobudo za vseslovenske proteste,« pravijo mladi.



Pri tem opozarjajo, da je Slovenija glede na najnovejšo raziskavo Climate Change Performance Index 2021 trenutno država z najslabšo podnebno politiko v Evropski uniji. Kljub čedalje resnejšim razmeram vlada v zadnjih nekaj letih ni uvedla nobenega ukrepa, ki bi pripomogel  k podnebni pravičnosti in s tem tudi boljši prihodnosti.

Pred Magistratom v Ljubljani so opozorili, da je župan Zoran Janković, ki je to tudi mirno poslušal, pozabil na podnebje. Kot zelena prestolnica Evrope bi morala Ljubljana okrepiti svoja prizadevanja na področju podnebnih sprememb in si v skladu s podnebno znanostjo in konceptom globalne podnebne pravičnosti zastaviti cilj neto nič-ogljične občine do 2040, menijo mladi.



Ob tem pričakujejo, da bo MOL v celoti opustila uporabo premoga do leta 2025, plin v plinsko-parni enoti (PPE) pa naj postopno nadomešča sprva z zelenim vodikom, nato pa s sintetičnim naravnim plinom. Ta naj v celoti nadomesti zemeljski plin najkasneje leta 2040. MOL naj še bolj pospešeno investira in spodbuja ukrepe učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, s poudarkom na skupnostnih projektih. V vse pravilnike, ki se dotikajo gradenj nepremičnin, naj se vključi določila o minimalnih standardih za postavitev obveznih sončnih elektrarn.



Mladi zahtevajo ustavitev širjenja mestnih vpadnic (denimo Dunajske ceste) in ljubljanske obvoznice. Vsakršno lajšanje dostopa avtomobilom do centra mesta je ukrep, ki je v nasprotju z načeli trajnostne mobilnosti. Širjenje cest neizbežno vodi do povečanja prometa. Kar je v času, ko promet v Sloveniji povzroči tretjino vseh emisij toplogrednih plinov, nedopustno. Zahtevajo tudi, da MOL prične s takojšnjim ukinjanjem parkirnih mest, najbolj v centru mesta, in jih, če sploh, gradi preko sistema P&R na primernih, visoko frekventnih lokacijah na obronkih mesta.



»Ljubljana potrebuje zanesljiv in pogost javni potniški promet. V zadnjem času opažamo, da Ljubljana širi linije LPP na račun zmanjševanja frekvenc na najbolj zasedenih linijah. Na vseh linijah se je v predkoronskem času število avtobusov v povprečju zmanjšalo za en avtobus na uro,« opozarjajo mladi. Na drugi strani je treba pospešiti gradnjo kolesarskih cest ne samo znotraj ljubljanskega obroča, temveč tudi v predmestjih. Kolesarske steze morajo biti ustrezno označene, brez ovir ter ločene od pločnika v izogib konfliktom med kolesarji in pešci.

Protest v Mariboru

V Mariboru so mladi zahtevali urejanje javnih in urbanih prostorov na način, ki ohranja biodiverziteto, omogoča prepustnost deževnice v podtalnico in preprečuje nastanek toplotnih otokov v mestih. »Maribor potrebuje mnogo več zelenih površin, ulic zasajenih z drevesi in grmičevjem, še posebej na Taboru, na Teznem in Pobrežju, kjer se nahajajo toplotni otoki, znotraj katerih je poleti zrak v povprečju za celo stopinjo toplejši, od preostanka mesta,« pravijo mladi.



Zahtevajo tudi optimizacijo železnic, bolj ugodne cene vozovnic in boljše povezave po regiji in državi, poleg tega pa ureditev urbanih in medkrajevnih kolesarskih poti, koridorjev, kolesodvorjev in infrastrukture, ki podpira uporabo koles. Za mlade je pomembno tudi, da mestni avtobusi obratujejo tudi ponoči. S tem bi se ljudje nekaj let kasneje v življenju odločali za začetek uporabe osebnih avtomobilov.





Tudi v Mariboru mladi zahtevajo opustitev dodajanja novih parkirnih mest, saj ta ne bodo potrebna, in začetek gradnje infrastrukture, ki podpira javni promet.