Ministrstvo zaradi pozebe v pripravo interventnega zakona

Pozeba je v zadnjih dveh dneh po informacijah s terena poškodovala predvsem sadovnjake, najbolj prizadete naj bi bile najboljše sadjarske lege. Kmetijski minister Jože Podgoršek je zato imenoval interno skupino s ciljem najti ustrezne rešitve. Ena izmed njih je priprava interventnega zakona, so sporočili.

Minister si bo z državnima sekretarjema posledice škode ogledal na terenu predvidoma v ponedeljek. Sestal se bo tudi s pridelovalci, s katerimi bo razpravljal o predlaganih rešitvah za sektor ter o potrebnih spremembah v smislu prilagajanja na podnebne spremembe v panogi, so danes napovedali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Znova so poudarili nujnost prilagajanja na podnebne spremembe. Treba bo poiskati rešitve za prihodnost v teh panogah ter večjo pozornost usmeriti v tehnološke rešitve v sadjarstvu, agrotehnične ukrepe, zavarovanja, protitočne mreže, namakalne sisteme in oroševanje ter vzpostavitev vzajemnega sklada, so nanizali.

Premalo zavarovanja

Škoda zaradi pozebe je naravna nesreča, za katero je od leta 2006 naprej mogoče pridobiti pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije, zato se zanjo v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč uradna ocena škode ne izdela. Zakon namreč določa, da sredstev ni mogoče pridobiti ali dodeliti za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer v kmetijski proizvodnji, če je bila za odpravo teh posledic omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije, kar je tudi razlog, da se škoda ne oceni.



Višina sofinanciranja zavarovalne premije v letu 2021 znaša 55 odstotkov obračunane zavarovalne premije (v letu 2020 je znašala 50 odstotkov), kar znese več kot sedem milijonov evrov na leto. »Žal zavarovanja ne sklene dovolj veliko število kmetov, želimo pa si tega še več v prihodnje. Ministrstvo tudi nima vpliva na zavarovalne produkte,« so zapisali.

Podpora za prilagajanje

Sistemi oroševanja so se v zadnjem obdobju izkazali kot učinkovit ukrep. Ministrstvo sofinancira te investicije, in sicer v višini od 50 do 90 odstotkov. Težava tega ukrepa pa je po navedbah ministrstva velika raba vodnih virov in dostop do virov. Sistem namreč potrebuje veliko vode, zato bo po njihovih navedbah v prihodnje potrebna koordinacija z okoljskim ministrstvom glede rabe vodnih virov.



V okviru podukrepa podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva ministrstvo podpira naložbe kmetijskih gospodarstev v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov. Med upravičene naložbe med drugimi spadajo tudi naložbe, namenjene prilagoditvi kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe, kot na primer nakup in postavitev mrež proti toči, naložbe v zaščitene prostore (rastlinjake) s pripadajočo opremo, naložbe v namakalno infrastrukturo za namakalne sisteme na kmetijskih gospodarstvih in nakup namakalne opreme ter nakup opreme za protislansko zaščito.

V okviru tega podukrepa so do lani izvedli šest javnih razpisov, ki so se nanašali tudi na ureditev individualnih namakalnih sistemov na kmetijskih gospodarstvih ter nakupu namakalne opreme oziroma opreme za protislansko zaščito. Do konca leta 2020 so za ta namen odobrili 65 vlog v skupni višini 4,5 milijona evrov.



V letu 2020 so izvedli javni razpis, ki se je nanašal na prilagoditev kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe. Razpisali so 10 milijonov evrov in prejeli 156 vlog v skupni višini 21,6 milijona evrov. »V prvi polovici letošnjega leta bomo ponovno objavili javni razpis, ki bo prav tako namenjen prilagoditvi kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe. Predvidena višina razpisanih sredstev bo znašala 20 milijonov evrov,« so poudarili.

Ob tem so spomnili, da je ministrstvo v sredo pridelovalcem jabolk, ki so utrpeli škodo zaradi epidemije covida-19, izdalo odločbe za pomoč na podlagi protikoronskega zakona v višini 2000 evrov na hektar.

Škodo na kmetijskih pridelkih zaradi pozebe na terenu spremlja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) v okviru javne službe kmetijskega svetovanja. Po navedbah KGZS naj bi prve podatke in grobo oceno s terena pripravili do petka. Točni podatki pa bodo znani čez nekaj tednov, ko bo dejansko viden obseg škode.

Po prvih ocenah naj bi bili poškodovani predvsem sadovnjaki. Vinogradi so utrpeli škodo v manjšem obsegu, škoda pa naj bi bila tudi v čebelarstvu. Čeprav se bodo v prihodnjih dneh temperature dvignile, vremenoslovci ne izključujejo nizkih temperatur, ki bi lahko še dodatno prizadele kmetovalce, so sklenili na ministrstvu.

Škoda je že ogromna

Pozeba v zadnjih dveh dneh je na jugovzhodu Slovenije prizadela vse vrste sadja, nekatere povsem. Najhuje je bilo na Dolenjskem, v Beli krajini in zgornjem delu Posavja. Zelo nizke temperature so bile spet na Bizeljskem, kjer so sicer po oceni stroke najboljše sadjarske lege, je za STA dejala specialistka za sadjarstvo Andreja Brence.

»Pozebli so skoraj vsi koščičarji, razen na nekaterih legah je morda ostalo kaj češenj. Slive so šle, marelice so šle, breskev ni, jablane so ponekod popolnoma poškodovane, so pa še nekje območja, kjer so temperature dosegle le minus štiri, kar je sicer zelo hladno, ampak to še obeta nek ostanek nekega pridelka,« je dejala specialistka za sadjarstvo pri novomeški enoti Kmetijsko gozdarskega zavoda, ki pokriva območja Dolenjske, Posavja in Bele krajine.

Kakšen bo na koncu izplen, se bo po njenih besedah videlo šele čez kakšen mesec dni.»Razmere so težke,« je ocenila Brencetova in hkrati dodala, da sicer prva ocena nikoli ni čisto prava ocena. Štetje brstov in preverjanje poškodovanosti namreč še poteka.

»Dejstvo pa je, da so bile temperature sploh eno noč nazaj tako nizke, da jih marsikje tudi oroševalni sistemi niso obvladovali. Tudi kurjenje, s katerim so se trudili sadjarji, ni bilo dovolj. Minus 10, minus 12 stopinj, to so temperature, ki so popolnoma nepredstavljive za ta čas in za te razvojne faze, v katerih so sedaj jablane, hruške ali breskve. To je popolnoma neobvladljivo,« je dejala.

Posebnost te pozebe je tudi, da so nizke temperature vztrajale dolgo in da so se pojavile dva dni zapored. Ponekod so se v noči s torka na sredo negativne temperature začele že ob 6. uri zvečer in trajale prihodnji dan ponekod tudi do 11. ure. V noči s torka na sredo so bile ponekod v Beli krajini temperature do minus 11, v nasadih pri Trebnjem so namerili do minus devet stopinj, je med drugim poudarila Brencetova in dodala, da izkušenj z oroševalnimi sistemi pri temperaturah pod minus sedem stopinj sploh nimajo. Meni, da bi morala država sadjarjem pomagati, saj so ob ujmah v zadnjih letih finančno izčrpani, financirati morajo celotno pridelavo, trenutno tudi še nimajo v celoti plačane lanskoletne sezone.

Nevarnost ni mimo

Nevarnost pozebe, ki je ta teden dodatno prizadela sadno drevje v Vipavski dolini, na Goriškem in v Goriških Brdih, prav tako pa tudi vinograde na Štajerskem, še ni mimo. V petek se namreč glede na vremenske napovedi ponovno obetajo temperature pod lediščem, razen ponekod na Goriškem in Primorskem. »Tudi jutrišnje jutro bo hladno in bo povzročilo še dodatne poškodbe,« je za STA opozorila profesorica za sadjarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti Metka Hudina, ki deluje tudi v Strokovnem sadjarskem društvu Slovenije in se v domačih sadovnjakih na devetih hektarjih v Bistrici ob Sotli tudi sama ukvarja s pridelavo jabolk in hrušk. Tudi sama ima izkušnje, da oroševalni sistem pri temperaturah pod minus sedem stopinj Celzija ne pomaga. Glede na vremenske napovedi za petek, da naj bi mraz spremljal tudi veter, pa je oroševalni sistem še manj uspešen oziroma neuspešen, je opozorila.