Kupi sveč že pred novembrom

»Pri odpadni embalaži je ministrstvo za okolje skušalo nekaj urediti, odpadnih sveč pa se niso niti dotaknili. Če bi sveče zagorele, bi se sproščal klor in dioksini, ki so dokazano strupeni,« pravi direktor komunalne zbornice v GZS Sebastijan Zupanc.

V kupih odpadnih sveč, ki jih imajo komunalna podjetja običajno kar zunaj, je bilo konec julija 1285 ton odpadnih sveč. Težave imajo zlasti komunale na vzhodu, od Dolenjske do Štajerske in Pomurja, od koder je bilo ceneje voziti odpadne sveče v Eko Plastkom v Lendavo, ki pa je pogorel. Zupanc je sicer prepričan, da je bil požar podtaknjen. Zahodna Slovenija pa je bila že prej bolj navezana na Plastkom na Jesenicah. »Na Jesenicah bi lahko predelali vse odpadne sveče, vendar le, če bi jih štiri sheme za ravnanje z njimi vozile redno,« pravi Zupanc in dodaja, da se to zaradi višjih stroškov, pa tudi zato, ker ministrstvo za okolje shemam (Prons, Sveko, Interseroh in Zeos) ni določilo deležev, ne dogaja.

Poslovna škoda

To je potrdila tudi Mojca Korbar, direktorica Plastkoma. »Na komunalah so kupi, za katere sheme pravijo, da niso od nikogar, vendar sivega trga ne more biti za 1250 ton. To bi moralo urediti ministrstvo, na kar opozarjamo že vrsto let,« pravi Korbarjeva. Dodaja, da na mesec pripeljejo po pet tovornjakov sveč. »Če ne bi imeli zaloge, bi se predelava ustavila za dva do tri mesece na leto,« opozarja Korbarjeva. Julija so na dvorišče dobili 150 ton odpadnih sveč, kar pomeni neto (brez vode) zgolj 120 ton. To omogoča dobavo plastike le enemu pogodbenemu kupcu plastike, običajno gre za polivinil klorid (PVC), in je dovolj za en tovornjak parafina. Korbarjeva pravi, da s takimi količinami podjetje ne more preživeti, na kar opozarjajo ministrstvo že osem let. Težave bodo nastale, ko bodo Plastkomu zaloge pošle, saj ima pogodbe s prevzemniki surovin v Nemčiji.



»Za vsako svečo, ki je dana na trg, kupec plača tudi predelavo,« opozarja direktorica Plastkoma, ob tem pa se sprašuje, zakaj moramo imeti štiri sheme za zgolj 2400 ton odpadnih sveč. Na to si odgovori kar sama, saj pravi, da so sheme med sabo konkurenčne in si znižujejo cene, te tako že ne omogočajo daljših prevozov. Plastkom pa od komunal po zakonodaji ne sme sam prevzemati sveč.

Prevzeti morajo, naprej ne gre

V celjskem Simbiu imajo več kot 200 ton odpadnih sveč. »Zakonodaja nas zavezuje, da prevzemamo od pokopališč, ob tem pa moramo zagotoviti skladiščni prostor za 14 dni. Odpadnih sveč ni dovoljeno odlagati ali sežigati. Zato smo v slepi ulici in v prekršku, saj imamo več sveč, kot bi jih smeli imeti,« pravi Slavko Marš iz Simbia. Na dopis so jim inšpektorji za okolje za povrh odgovorili, da shem ne morejo kaznovati, ker nimajo določenih deležev.



Stroškov skladiščenja presežne količine sveč nihče ne povrne. V Laškem tako sveče že zasedajo prostor za druge odpadke. »Za malenkost so se razmere izboljšale, a to je tako, kot da bi aktovko sveč nesel iz Laškega v Ljubljano. Spodaj v kupih se plastika začenja lomiti, poleti teče vosek. Agencija za okolje pa ne dovoli obdelave sveč,« pravi Tomaž Novak, direktor Komunale Laško in dodaja, da njihov namen ni rušenje 64 svečarjev, gre za to, da bi skupaj naredili nekaj za okolje. Tako kot pri drugih vrstah odpadkov.
 

Elektronske sveče niso dobre

Pred časom je bilo veliko govora o tem, da bodo svečarji pri izdelavi sveč morali zamenjati PVC s plastiko brez klora. Korbarjeva pravi, da se to ni zgodilo, a PVC niti ni tako velika težava. Meni pa, da bi morali prepovedati elektronske sveče. Za prevzem prav vseh delov je namreč treba plačati, celo za polietilensko (PET) ohišje. Posebej drage pa so baterije. Da v Franciji prevzamejo tono baterij, je treba plačati med 600 in 800 evrov. Plastkom mora na leto poskrbeti za 70 do 80 ton baterij.