V nadaljevanju preberite: 

Človeštvo je imelo doslej kar nekaj sreče, a zdi se, da smo vse ase zapravili. Izginil je prvinski čut za naravo, tako kot – kar je posledica te izgube – izginjajo kosti krasa. »Zadnja leta poskušamo na silo reševati stanje, pa delamo pri tem samo še več škode. Po lanskem požaru, recimo, se je začelo hitro sajenje dreves in prineslo s seboj kopanje lukenj, posege v krajino, mehanizacijo, strojno čiščenje travnikov. Krasu meljemo kosti. Izgubljamo, kar je ostalo od preteklosti, in to se mi zdi strašna škoda,« pravi arheolog Dimitrij Mlekuž Vrhovnik, ki iz drobcev in sledov sestavlja zgodbe o naših prednikih.