Kajfež Bogataj: Toča, ki je te dni klestila po Sloveniji, je šolski primer dogajanja v prihodnosti

Tako velike toče, kakršna je zbombardirala Črnomelj z okolico, ne pomnimo. Podobne prizore so do zdaj posneli v povprečno precej toplejših delih sveta. Zanjo so namreč nujne posebne razmere in nekaj toplih tednov. Letos je veliko ljudi ocenilo, da pomladi sploh ni bilo, sneg se je topil v že skoraj poletnih temperaturah.

Sneg je zagotovil dovolj vlage, tla in morje pa so se v nekaj tednih dovolj segrela, da se je vodna para dvignila visoko v atmosfero. Vzgon je omogočil, da so ledena zrna ostala v zraku dovolj dolgo in se z dotokom nove pare precej odebelila. V za Črnomelj nesrečnem trenutku je teža največjih krogel presegla silo vzgona, na svoji poti in na tleh pa so še ohladile zrak. Oblaki so se izpraznili. Stroka opozarja, da vsaka stopinja Celzija več povzroči za sedem odstotkov silovitejše padavine.

Količine vode, ki pade v zadnjem času v intenzivnejših nalivih v petih minutah, gre tudi za več kot 70 milimetrov, niti suha zemlja ne more vpiti, kaj šele asfalt mestnih ulic. V naravi nastanejo hudourniki, ki bi jih morali po novih spoznanjih razpršeno zadrževati, vodi pa nameniti predvsem dovolj prostora. Ograjevanje in poglabljanje rek ne bosta pomagala.


 

April najtoplejši v zgodovini merjenj

»Te poplave in toča so šolski primer tega, kar se nam bo dogajalo v prihodnosti,« pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj in dodaja, da je bil april najtoplejši v zgodovini merjenj, tudi tla in morje sta bila za tri do štiri stopinje Celzija pretopla. Topel zrak sprejme več vode, ki hitreje izhlapeva iz toplejše podlage. Vodno paro hitreje dvigne na osem kilometrov nadmorske višine, ko je vode dovolj, pa prinaša vedno novo, zato so zrna toče lahko zelo velika. Pogoj za to je to, da je podlaga topla več tednov, saj je vzgon tako dovolj velik, da dolgo zadrži ledena zrna visoko v atmosferi, kjer se debelijo.

Marca je Slovenijo prekrival še sneg, ki je onemogočal pospravljanje v vetrolomu poškodovanih dreves iz gozdov, do konca aprila pa se je morje že segrelo na več kot 20 stopinj Celzija. 



Včasih so taka neurja pustošila julija in avgusta, zdaj se dogajajo poldrugi mesec prej. Poleti smo včasih imeli tri vročinske valove, zdaj se jih zvrsti pet ali celo sedem. Standardi, ki so vključevali 100-letne vode, zdaj ne držijo več, opozarja Kajfeževa. Če je prej padlo 50 milimetrov dežja, ga zdaj pade 100 milimetrov in »imamo slap nad hišo«. »Uporaba starih standardov je zato že nevarna,« meni Kajfeževa in dodaja, da bi morala kakšna služba vse podlage za gradnjo in urejanje prostora postaviti povsem na novo.

Dodaja še, da je toča v 15 minutah povzročila za 20 milijonov evrov škode, ki jo bomo verjetno plačali davkoplačevalci. Država bi denar bolje naložila, če bi, denimo, sofinancirala varovalne mreže za kmetijstvo in zavarovanja proti toči, poplavam in sušam. Škoda je bilo tudi denarja za službo za podnebne spremembe, ki bi stala največ milijon evrov na leto. »Potrebujemo vitko državo, so rekli,« pravi Kajfeževa, ki so jo zaradi posnetkov toče v Črnomlju klicali kolegi iz drugih držav. »Vse je strah. Pijavice v Črni Gori imajo isti vzrok,« opozarja klimatologinja.
 

Vročinski valovi pogostejši

Branko Gregorčič iz agencije za okolje pomirja, da se je nevihtno obdobje, ki je trajalo kar poldrugi mesec, zdaj vendarle končuje. »Prihodnji teden bo vreme bolj poletno, zagledali smo luč na koncu vremenskega nestabilnega obdobja,« pravi Gregorčič. Tudi za prihodnost dvomi, da bodo pogostejše nevihte v Sloveniji prevladujoč vremenski vzorec. Analize namreč kažejo zlasti na povečanje števila in trajanja vročinskih valov. Lani smo jih imeli celo pet. Po toploti sta izstopala tudi letošnja maj in junij, kar pomeni nadpovprečno vlažnost zraka. Zdaj se to z anticiklonom spreminja, kakšna ploha je bolj verjetna še v nedeljo, potem ne več.
 

Poplave urejati drugače

»Eno stopinjo toplejše podnebje poveča padavine v kratkotrajnih padavinskih dogodkih za približno sedem odstotkov. Teh sedem odstotkov čutimo, saj so padavine bolj intenzivne. Ko govorimo o podnebnih spremembah, pa ne smemo mimo tega, da smo ljudje temeljito spremenili pokrajino. Gradimo nove poslovne cone, nove ceste, območja poselitve se širijo. Sprememba odtočnega režima zaradi podnebnih sprememb še ni dosegla stopnje, ki smo jo dosegli sami s pozidavo,« o poplavah pravi Primož Banovec iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo in dodaja, da protipoplavni ukrepi ne smejo temeljiti le na gradnji nasipov, betonskih zidov in jezov kot doslej. Da ne bi še naprej delali škode, je treba začeti upoštevati nova spoznanja in med temi so zadrževanje vode na razpršen način, rezervacija prostora za razlivanje vode in nasploh namenjanje vodi več prostora.



Hidrologija temelji na analizi dolgih časovnih nizov, zdaj pa tudi hidrologi ugotavljajo, da stari časovni nizi niso več veljavni. Novi nizi so izrazito kratki. »Prihodnje ukrepe je torej treba načrtovati z dobro mero varnostne rezerve, ker, tako kot se kaže, bo vse postalo še bolj zapleteno in negotovo,« še pravi Banovec, ki je dejaven v dveh evropskih projektih, Proline in Camaro. V njih bodo pripravili smernice in priporočila za upravljanje voda za vlade in zlasti lokalne skupnosti v regiji. Poudarjajo tudi, da je treba na vodo gledati celovito, pri čemer ne gre pozabiti skrbi za kakovost vode, zlasti virov pitne vode.

Podnebne spremembe se kažejo tudi drugod, ponekod še bolj izrazito. Na Poljskem imajo denimo težavo s tem, da reke ne zamrznejo več, reke ne nosijo kosov ledu, ki so nekoč s sabo odnesli tudi plavajoč les in drugo, kar zdaj zmanjšuje pretočnost rek.