Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Okolje

Jutri v večjem delu države nevarnost pozebe

Ranljivi so sadno drevje in zgodnje zelenjadnice, ki jih je dobro preventivno zaščititi s kopreno, svetuje Arso.
Za odpirajoče se in odprte cvetove je nevarno že, če se temperature spustijo pod minus dve stopinji Celzija. FOTO: Špela Ankele/Delo
Za odpirajoče se in odprte cvetove je nevarno že, če se temperature spustijo pod minus dve stopinji Celzija. FOTO: Špela Ankele/Delo
STA
27. 3. 2023 | 16:40
27. 3. 2023 | 16:52
4:12

Vremenoslovci za torek zjutraj za večji del države napovedujejo temperature pod lediščem. In ker je nadpovprečno toplo zgodnje pomladansko vreme v marcu pospešilo fenološki razvoj rastlin, negativne temperature predstavljajo nevarnost pozebe tako cvetnih brstov in cvetov kot tudi zgodnjih zelenjadnic, opozarjajo pri Agenciji RS za okolje (Arso).

»Temperature zraka pred nekaj dnevi so bile podobne že skoraj zgodnjim poletnim, že jutri pa bodo povsem zimske, saj se bodo v večjem delu Slovenije spet spustile pod ničlo,« so opozorili pri Arsu.

Za hladno fronto, ki je ponoči prešla Slovenijo, doteka k nam od severa v višinah hladen in postopoma bolj suh zrak. V noči na torek se bo razjasnilo, veter pa se bo sredi noči polegel. »Jasna noč ter suh in hladen zrak bosta predvsem v zatišnih nižinskih legah povzročila precej nizke jutranje temperature za ta čas v letu,« so sporočili z Arsa.

V torek zjutraj bodo skoraj povsod po državi negativne temperature, z izjemo Obale. Po napovedih bodo jutranje temperature od minus sedem do minus ena, ob morju malo nad nič stopinjami Celzija.

Po navedbah Arsa lahko po današnjih napovedih v Vipavski dolini in delih Krasa ponekod pričakujemo temperature do minus dve stopinji Celzija ali še nižje. Tudi v Zgornjem Posočju ter na Dolenjskem in v Beli krajini se bodo temperature spustile do okoli minus dve stopinji. To so napovedi za temperaturo dva metra nad tlemi, pri tleh pa bo lahko še kakšno stopinjo hladneje, so opozorili.

Kakšno stopinjo več kot minus dve še lahko preživijo odpirajoči se cvetni brsti, za mlade plodiče pa je lahko usodna že minus ena stopinja. FOTO: Špela Ankele/Delo
Kakšno stopinjo več kot minus dve še lahko preživijo odpirajoči se cvetni brsti, za mlade plodiče pa je lahko usodna že minus ena stopinja. FOTO: Špela Ankele/Delo

Najnižje temperature, ki jih rastlina še lahko prenese in ne pozebe, so odvisne od same rastline in drugih dejavnikov, so razložili pri Arsu. Stopnja fenološkega razvoja rastlin je trenutno zelo različna in odvisna od lokacije, vrste, sorte, lege in kondicije rastlin.

Medtem ko ponekod marelice že končujejo s cvetenjem ali so že odcvetele, kot je to na primer na Vipavskem, so breskve na Primorskem že v polnem cvetenju. Brsti češenj in višenj so že močno napeti in tik pred cvetenjem, zgodnje sorte vinske trte so v fazi nabrekanja brsta ter v stadiju volne, jablane in hruške pa večinoma v fazi brstenja in prehajanja v fazo odpiranja brsta.

Po podatkih kmetijskih svetovalnih služb so v Spodnji Vipavski dolini hruške večinoma v fazi brstenja oziroma mišjega ušesa, zgodnje sorte hrušk na toplih legah pa že v fazah od rožnatega popka do balonskega stadija. Jablane pa so v fazi mišjega ušesa. Pri zgodnjih sortah na izpostavljenih legah je že oblikovana listna rozeta z vidnimi cvetnimi popki. Drugod po državi je fenološki razvoj nekoliko kasnejši.

Negativne temperature lahko ogrozijo vse naštete razvojne faze, še posebno, če bodo trajale več ur. Za odpirajoče se in odprte cvetove je nevarno že, če se temperature spustijo pod minus dve stopinji Celzija. Kakšno stopinjo več mraza še lahko preživijo odpirajoči se cvetni brsti, za mlade plodiče pa je lahko usodna že minus ena stopinja.

»Sadjarji tako že petič v zadnjem desetletju znova preživljajo stresno obdobje spomladanskih ohladitev in nevarnosti pozeb cvetnih brstov in cvetov v svojih sadovnjakih. V nevarnosti pa ni le sadno drevje, temveč tudi zgodnje zelenjadnice, ki jih je dobro v tem času preventivno zaščititi s kopreno. Sadjarji, ki lahko aktivno izvajajo zaščito, pa morajo preveriti, ali so sistemi za zaščito pripravljeni,« še svetujejo pri Arsu.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine