Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Okolje

Izziv: podnebne spremembe približati desničarjem

Skeptike je mogoče utišati z argumentom denarja – koliko bo stalo, če ne ukrepamo, pravi James Painter z Inštituta Reuters.
Nasprotovanje ukrepanju proti podnebnim spremembam se je nekoliko spremenilo. Včasih so ljudje dvomili o znanosti, zdaj dvomijo o politiki. FOTO: Abdul Saboor/Reuters
Nasprotovanje ukrepanju proti podnebnim spremembam se je nekoliko spremenilo. Včasih so ljudje dvomili o znanosti, zdaj dvomijo o politiki. FOTO: Abdul Saboor/Reuters
17. 10. 2024 | 05:00
6:51

Orkani so postali zadnje politično orožje v ameriški predsedniški kampanji, ki prehaja v sklepno fazo pred volitvami 5. novembra. Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump, njegovi najtesnejši zavezniki in vojščaki republikanske stranke so demokrate obtožili, da hočejo ukrasti volitve z manipulacijo vremena, ki naj bi povzročila orkana Helene in Milton. Kako zavedanje o podnebnih spremembah približati skeptikom in zanikovalcem?

O tem, kako poročati o ekstremnih vremenskih dogodkih in njihovi povezavi s podnebnimi spremembami v obdobju širjenja podnebnega skepticizma in zanikanja, ki je prisotno tudi v delu slovenske politike, družbe in celo med nekaterimi strokovnjaki, je za Delo povedal raziskovalec z Inštituta Reuters James Painter.

FOTO: Bor Slana/STA
FOTO: Bor Slana/STA

Poplava dezinformacij na družabnih omrežjih X, facebook in tiktok o orkanih, ki sta v šestih ameriških zveznih državah povzročila najmanj 268 žrtev in za več kot 110 milijard ameriških dolarjev škode, je sprožila tolikšno nezaupanje, da je po navedbah vodje Zvezne agencije za posredovanje v nesrečah (Fema) reševalcem preprečila oziroma otežila pomoč na prizadetih območjih. Trump, že dolgo odkriti podnebni zanikovalec, je namreč razpihnil lažne informacije, da je Femi zmanjkalo denarja za pomoč prizadetim v orkanih, ker ga je preusmerila v pomoč nezakonitim priseljencem.

Obtožbe o umetnem ustvarjanju vremena in celo grožnje s smrtjo so se usule tudi na »prenašalce sporočil«, meteorologe. Katie Nickolaou, meteorologinja iz Michigana, je za Guardian povedala, da še nikoli ni kakšno neurje povzročilo toliko dezinformacij kot orkan Milton. »Veliko ljudi mi je reklo, da sem jaz ustvarila in usmerjala orkan, nekateri menijo, da [vremenarji] nadzorujemo vreme. Morala sem pojasniti, da ima orkan energijo 10.000 jedrskih bomb in da takšne sile ljudje ne moremo nadzorovati. Vendar pa je retorika postala še bolj nasilna, nekateri so dejali, da bi tiste, ki so ustvarili Miltona, morali ubiti.«

image_alt
Svet se še segreva, to prinaša vse hujše katastrofe

Zgodbe skozi oči posameznikov

Z novinarskega vidika je zaradi številnih drugih težav – skupaj z bližnjevzhodno krizo in vojno v Ukrajini je v svetu več kot 110 oboroženih konfliktov – še posebej težko pridobiti pozornost javnosti za podnebne spremembe, pritrjuje raziskovalec z Inštituta Reuters in šole za geografijo pri univerzi v Oxfordu James Painter, ki je v okviru Mednarodne konference o komuniciranju podnebne krize in ekstremnih vremenskih dogodkov predaval v Ljubljani. »Razpoložljive raziskave nakazujejo, da so ljudje zelo zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb in okoljskih vprašanj, ko so časi dobri, in ne takrat, ko so slabi. To sovpada s konceptom omejene količine skrbi.«

image_alt
Zaradi poplav lani rekordna vrednost zavarovalnih škod

Vendar pa novinarji lahko pomagajo ohraniti podnebne spremembe v središču pozornosti, je prepričan Painter. »Pri ekstremnih vremenskih dogodkih, kot so bile poplave v vzhodni Evropi in orkani v ZDA, je pomembno poudariti, da vemo že precej o tem, kako so tovrstni dogodki povezani s podnebnimi spremembami, ter da bodo vse pogostejši in intenzivnejši. O tem je treba ljudi stalno opozarjati, ker obstajajo dokazi, da so ekstremni vremenski dogodki pomembni za njihova življenja.« Kot primer učinkovitega komuniciranja je navedel norveško nacionalno radiotelevizijo NRK, ki je v ospredje poročanja postavila lokalne prebivalce in njihove izkušnje s spreminjajočim se vremenom.

FOTO: Yamil Lage/Afp
FOTO: Yamil Lage/Afp

Cena neukrepanja

Na stališče posameznika o podnebnih spremembah ne vplivata toliko neposredna izkušnja teh ali znanje o podnebnih spremembah, ampak vrednote – politične, okoljske –, je pomembno ugotovitev izpostavil Painter. »Študije kažejo, da ljudje ekstremne vremenske dogodke interpretiramo skozi naš vrednotni sistem. Če že trdno verjamete v podnebne spremembe, boste bolj prepričani, da so te povzročile ekstremni vremenski dogodek. Če ste do podnebnih sprememb skeptični ali če ste »Trump« in ne verjamete vanje, pa v to ne boste verjeli.«

Velik izziv po besedah Painterja je, kako podnebne spremembe učinkovito predstaviti ljudem desničarskih političnih nazorov in v desničarskih medijih. Veliko dela glede segmentacije občinstva je bilo opravljenega v ZDA, pa tudi v Veliki Britaniji, Avstraliji in Indiji. Raziskava programa Yale o predstavitvah podnebnih sprememb Global Warming's Six Americas je opredelila šest tipov občinstva znotraj ameriške javnosti in njihove odzive na podnebne spremembe. »Povedano grobo: republikanske volivce najbolj nagovarjajo zgodbe o gospodarskih priložnostih, družini in nacionalni varnosti. Vse te stvari, ki so desničarjem najbolj mar, odmevajo veliko bolje.«

Vplivati na poročanje o problematiki podnebnih sprememb v desničarskih medijih pa je zelo, zelo težko, je dejal Painter. Prvič zato, ker je obseg poročanja o podnebnih spremembah v teh medijih zelo majhen, in drugič, ker je prežet s skepticizmom. »Nasprotovanje ukrepanju proti podnebnim spremembam se je nekoliko spremenilo. Včasih so ljudje dvomili o znanosti, zdaj dvomijo o politiki. Obstaja veliko tega, kar imenujemo politični skepticizem ali podnebni obstrukcionizem.« Temu je mogoče oporekati z argumentom denarja. »Vedno pravijo, da bo ukrepanje stalo veliko preveč. Protiargument je poudarjanje, koliko bo stalo, če ne ukrepamo, in kakšne so zdravstvene koristi ukrepanja.« Ta dva argumenta sta bila precej uspešna pri občinstvu na desnem političnem polu, pravi Painter, vendar pa verjetno ne bosta delovala pri desničarskih medijih. »Moje izkušnje z njimi so, da so tako utirjeni v svoje tirnice, da se ne bodo spremenili. Veliko ljudi jih zato preprosto ignorira.«

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine