Iz Slovenjskih Konjic proti Španiji

Slovenski letalec in raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič, ki je v ultralahkem letalu že trikrat letel okoli sveta, leta 2013 pa je dosegel tudi Severni tečaj, se je v družbi Domna Graufa podal na okoljsko misijo. Nad Ciprom in severno Španijo bo meril onesnaženost s puščavskim peskom, ki ga veter prinaša iz Sahare preko Sredozemskega morja v Južno Evropo. 

Lenarčič in Grauf sta se tako pridružila mednarodnemu okoljskem projektu DNAAP, ki je namenjen preučevanju onesnaževanja, ki ga ne povzroča človek. Projekt upravlja ljubljansko podjetje Aerosol, v njem pa sodelujejo še Inštitut Jožef Štefan iz Ljubljane, Španski nacionalni raziskovalni Svet, Ciprski inštitut ter vodilni španski raziskovalni center CSIC.



​Lenarčič in Grauf bosta meritve izvajala na različnih višinah nad Ciprom in severovzhodno Španijo. V ta namen sta člana misije Green Light World Flight Griša Močnik in Luka Drinovec Lenarčičevo letalo Dynamic WT 9 opremila z dodatnimi merilniki onesnaženosti zraka. 

Prisotnost saharskega peska je Lenarčič drugače meril že leta 2017. Takrat je meritve izvaja nad večjim delom Sredozemlja, letošnje vremenske razmere pa so še toliko bolj naklonjene tovrstnim meritvam. Vremenoslovci poleg tega za prihodnje dni napovedujejo intenziven vremenski pojav, ki bo velike količine puščavskega prahu prenesel nad vzhodno Španijo, zato bodo rezultati meritev nosili še večjo težo. 


 

Vplivi saharskega peska

»Veter redno prenaša mineralne aerosolizirane delce puščavskega peska iz Sahare preko Sredozemskega morja v južno Evropo. Ti delci absorbirajo in sipajo sončno svetlobo in vplivajo na globalno in regionalno podnebje. Absorpcija svetlobe v aerosolih segreva atmosfero, sipanje svetlobe nazaj v vesolje jo pa hladi,« so zapisali v sporočilu za javnost okoljske misije Green Light World Flight ter dodali: »Skupen sevalni prispevek aerosolov je lahko pozitiven in segreva ali negativen in hladi, odvisno od njihovih lastnosti. Cilj letošnjega projekta je izmeriti absorpcijske lastnosti aerosoliziranih delcev puščavskega peska in določiti njihov prispevek h koncentracijam delcev PM10.«

Vedenje o transportu puščavskega peska je izjemnega pomena zaradi vpliva na globalno segrevanje, pospeševanje taljenja ledenikov, segrevanja morja in negativnega vpliva na zdravje ljudi, nadaljnje razlagajo. Študije namreč dokazujejo, da med povečanim številom smrtnih primerov zaradi pljučnih in srčno-žilnih obolenj ter časom povečane koncentracije puščavskega peska obstaja povezava. Pesek namreč s seboj prinese tudi različne mikroorganizme, minerale in alergene, ki se vežejo tudi na strupene snovi prisotne v zraku urbanih naselij.



Raziskave sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.