Neomejen dostop | že od 9,99€
Vlada bo spremenila zakon o odpravi posledic naravnih nesreč in ga po hitrem postopku poslala v obravnavo državnemu zboru. Občine bodo po napovedi lahko že sredi septembra dobile državni denar za sanacijo škode, saj bodo do takrat pripravljene delne ocene škode in na njihovi podlagi delni programi odprave posledic.
Pri naravnih ujmah pridejo najprej na vrsto intervencijski ukrepi, kar teče dobro, tudi denar dobijo udeleženi, zlasti gasilci, kar hitro. Sledi pa zapleten postopek priprave ocen škode in programa sanacije, kar je občine spravljalo v obup, saj denarja ni bilo od nikoder. Po sestanku z občinami je državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Matej Skočir povedal, da s spremembami zakona uvajajo mehanizem delne ocene škode in delnega programa odprave posledic naravnih nesreč. Občine bodo po tem zakonu lahko vnaprej dobile petino denarja za sanacijo.
Programi nujnih sanacijskih ukrepov, podlaga za akontacije, niso huda znanost.
»Desetletja se sprašujemo, zakaj tako dolgo traja, da pride denar za sanacijo škode,« je opozoril Rudi Medved, državni sekretar na ministrstvu za obrambo. Težavo je ponazoril plastično. Stroške intervencij poravnajo v manj kot mesecu dni, tako bo tudi v prihodnje. Vendar intervencija v primeru, da je odneslo cesto, pomeni zgolj ureditev obvozov. Prava sanacija, ki sledi, pa pomeni usposobitev ceste za uporabo. Toda za to je treba pripraviti celovito oceno škode in program odprave posledic naravne nesreče, kar je doslej trajalo precej dolgo. Zdaj to popravljajo z možnostjo delnih ocen in delnih programov, za katere bo vlada s sklepom občinam dodelila akontacije.
Prva plačila po zakonu bodo občine lahko dobile že septembra, je napovedal Medved. Spremembe zakona bo vlada obravnavala 14. avgusta, državni zbor pa naj bi jih po hitrem postopku sprejel sredi septembra. Občine medtem že zbirajo ocene škode in pripravljajo delne programe sanacije. Spremenjeni zakon bo zajel vse naravne nesreče od 1. januarja letos. »Programi nujnih sanacijskih ukrepov, ki bodo podlaga za takojšnje izplačilo akontacij, niso huda znanost,« meni Medved.
Občine bodo hitreje prišle do denarja za sanacijske ukrepe.
Majska neurja so povzročila za pet milijonov evrov škode.
Julijski trije valovi neurij so prizadeli več kot 190 občin.
Marko Diaci, predstavnik združenja občin, je ocenil, da gredo spremembe zakona v pravo smer, čeprav si želijo še druge spremembe. Zdaj so občine upravičene do državne pomoči, če škoda na državni ravni presega 0,3 odstotka prihodkov državnega proračuna (3,9 milijona evrov). To mejo bi radi spustili na 0,2 odstotka. Velike razlike so tudi med ocenami škode in stroški sanacije. Škoda na plazu je bila ocenjena na 10.000 evrov, sanacija pa je stala milijon.
Pri letošnji škodi omejitev sicer ne bo težava. Majsko neurje je po Medvedovih besedah povzročilo za pet milijonov evrov škode, kolikšno so povzročili julijski trije valovi neurij v več kot 190 občinah, pa še nihče ne ve. V zakonu so sicer poskrbeli tudi za primere, ko naravna nesreča prizadene manjše območje in ne dosega omejitve. Tak primer so Koseze pri Ilirski Bistrici, ki jih je prešel tornado.
»Pred nami pa je še jesen, ko imamo običajno drugi val naravnih nesreč,« je manj optimističen Medved, ki je za prihodnji mesec napovedal še tretji poziv za prijavo intervencijskih stroškov. Zagotovil je, da bodo vsa gasilska društva dobila povrnjene upravičene stroške. »Upam, da je to zadnji poziv letos,« je še dejal.
Vlada je na današnji dopisni seji iz splošne proračunske rezervacije zagotovila 1,1 milijona evrov pomoči za prizadete v neurjih med 12. julijem in 2. avgustom. Oškodovancem bodo pomoč v sodelovanju z občinami dodeljevale humanitarne organizacije, so zapisali na uradu vlade za komuniciranje.
Gre za interventni ukrep za zagotovitev osnovnih življenjskih pogojev za zavarovanje zdravja in življenja ljudi, preprečitev nadaljnje škode in zagotovitev drugih osnovnih pogojev za življenje prizadetih v močnih neurjih z dolgotrajnimi nalivi, močnim vetrom, točo in poplavljanjem hudournikov.
Prek ministrstva za obrambo oziroma uprave za zaščito in reševanje bodo zagotovljena sredstva za sofinanciranje nabave najnujnejših sredstev in izvedbo najnujnejših sanacijskih del na stanovanjskih objektih Rdečemu križu Slovenije v višini 500.000 evrov, Slovenski karitas v višini 500.000 evrov in evangeličanski humanitarni organizaciji Podpornica v višini 100.000 evrov. STA
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji