Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Okolje

»Gozdovi gorijo, politiki molčijo«

»Če ne bomo začeli s prilagajanjem gozdov na podnebne spremembe, bomo gozdove v prihodnosti izgubili. Odgovornost imamo, da jih ohranjamo.«
FOTO: Roman Šipić/Delo
FOTO: Roman Šipić/Delo
Borut Tavčar, Be. B.
26. 8. 2019 | 11:58
26. 8. 2019 | 17:43
8:04

Ljubljana - Gibanje Mladi za podnebno pravičnost je danes ob 16. uri organiziralo protest »SOS Amazonija«, in sicer pred brazilskim veleposlaništvom na Trgu republike v Ljubljani. »Amazonski pragozd gori, požare so začeli ljudje pod potuho politike kapitana “Motorna Žaga” Bolsonara,« pravijo mladi o politiki brazilskega predsednika Jaira Bolsonara. A uničevanje gozdov se dotika tudi nas in naše porabe.

»EU je glavni povzročitelj izsekavanja deževnega gozda,« so v napovedi dogodka na družbenih omrežjih v kometnarjih zapisali nekateri.



»Gozdovi gorijo, politiki molčijo«, »to ni ogenj, to je kapitalizem,« sta bila le ena izmed bolj izstopajočih napisov na transparentih protestnikov, ki so se zbrali na Trgu republike. Protest so začeli z recitiranjem pesmi Srečka Kosovela: Pot skozi izgorevajoči gozd, nato pa je zbrane pozdravil in nagovoril Jernej Stirih, gozdar, okoljevarstvenik in tabornik.

»Ponosen sem, da se nas je tu zbralo toliko ljudi, ki nas skupaj skrbi za planet in gozdove. V procesu podnebnih sprememb so gozdovi zelo pomembni. Če izgubimo gozdove kjerkoli po svetu, se naravna zaščita zmanjša. Zato moramo še toliko bolj skrbeti za gozdove.« Nadaljeval je, da je nujno, da naredimo nekaj glede tega – in da ima pri tem Slovenija veliko odgovornost in možnost, da drugim to tudi pokažemo.

Od zemljiške reforme naprej smo po besedah Stiriha uspeli podvojiti površino gozdov, po lesni zalogi smo na drugem mestu, takoj za Švico, s katero se radi primerjamo. Imamo sistem, gozdarsko šolo, danes pa imamo možnost, da uživamo v teh gozdovih, ki so nam jih naše generacije zapustile, a hkrati tudi odgovornost, da jih ohranimo. Če ne bomo začeli s prilagajanjem gozdov na podnebne spremembe, bomo gozdove v prihodnosti izgubili. Odgovornost imamo, da jih ohranjamo.

FOTO: Roman Šipić/Delo
FOTO: Roman Šipić/Delo


V nadaljevanju je spregovoril tudi dr. Andrej Kurnik, docent na Fakulteti za družbene vede in aktivist, ki je tudi sam raziskoval v Latinski Ameriki. Svoj govor je začel s prispodobo pink ponka med francoskim predsednikom Macronom in brazilskim predsednikom Bolsonarom. Vprašal se je, ali je Amazonija univerzalna dobrina ali dobrina Brazilije in ali imamo pravico posredovati ali ne? V nadaljevanju je dejal, da moramo začeti s pristopom, pri čemer človek narave ne bo razumel kot stvari, ki se ji gospoduje, ampak, da je človek njen skrbnik. Skrbnik zemlje in narave, ki istočasno skrbi za svoje potrebe in za ekosistem.

Nato pa so besedo prevzeli organizatorji protesta Mladi ta podnebno pravičnost: » Točno v tem trenutku požari, ki se širijo hitreje kot kadarkoli, uničujejo amazonski pragozd. Naš dom gori in pljuča našega planeta se spreminjajo v pepel. Drvimo proti točki, ko bo nekontrolirano sosledje dogodkov uničilo naše ekosisteme in s tem naše preživetje na Zemlji.« Poudarili so, kakšen pomen ima pragozd za naše življenje in v nadaljevanju opozorili na naraščanje požarov v Braziliji, odkar se je lani na oblast povzpel Jair Bolsonaro. Opozorili so tudi na vlogo EU in ZDA ter dejali, da od slovenske vlade zahtevajo, da ne ratificira prostotrgovinskega sporazuma EU - Mercosur, ki bo po njihovem mnenju amazonskemu pragozdu in južnoameriškemu kmetijstvu povzročil le še hujšo škodo.

Protest proti podnebnim spremembam. FOTO: Roman Šipić/Delo
Protest proti podnebnim spremembam. FOTO: Roman Šipić/Delo


Dejali so, da so se nenazadnje zbrali tudi zato, ker je naša dolžnost izkazati solidarnost s staroselskimi skupnostmi, ki se na prvi bojni črti borijo za ohranitev amazonskega pragozda in da to ni več lokalni problem, ampak gre za stvar, ki ima globalne posledice. Zato so pozvali voditelje vseh držav, naj ukrepajo in preprečijo uničenje tega ključnega ekosistema z nasprotovanjem trgovinskemu sporazumu EU - Mercosur, kot tudi s progresivno podnebno politiko doma, med katere mora nujno soditi tudi omejevanje uvoza in porabe mesa.

'Svet se ne konča na brazilski meji'. FOTO: Roman Šipić/Delo
'Svet se ne konča na brazilski meji'. FOTO: Roman Šipić/Delo


»Slovenska vlada naj prav tako izpolni zahteve gibanja Mladi za podnebno pravičnost in sprejme ukrepe za spodbujanje sonaravne, lokalno pridelane, polnovredne in pretežno rastlinske prehrane ter poveča samooskrbo na državnem nivoju. Pospešeno naj izvede prehod na polnovredno, čim bolj lokalno in večinoma rastlinsko prehrano ter spodbuja sonaravno in ne industrijsko kmetijstvo.«



Izsekavanje gozdov je posledica tudi evropske porabe živalske krme in biogoriv.  Evropska unija na leto uporablja več kot 16 milijonov hektarjev kmetijskih zemljišč izven svojega območja za pridelavo krme za svoje črede in za pogon vozil.

To območje je enako seštevku vseh kmetijskih zemljišč v Nemčiji in na Madžarskem. Pridelava soje je eden glavnih povzročiteljev izsekavanja gozda v Južni Ameriki in je povezana z obsežnim uničevanjem okolja, s povečano porabo pesticidov, z nasiljem in zlorabo človekovih pravic lokalnih skupnosti in kmetov, ter z naraščanjem negotovosti glede dostopnosti hrane. Evropa je glavni uvoznik soje iz Južne Amerike.

Brazilski deževni gozd gori. FOTO: Victor Moriyama/Afp
Brazilski deževni gozd gori. FOTO: Victor Moriyama/Afp


Izsekavanje in požig gozdov predstavlja približno 18 odstotkov izpustov toplogrednih plinov na svetu, več kot znašajo celotni izpusti v EU. Po opozorilih pa letošnji požari pomenijo še višji delež. Pred tedni je na Arktiki ter v sosednjih regijah evropski sistem nadzora ozračja Cams zaznal največje število gozdnih požarov doslej. Gorelo je in ponekod še vedno gori tudi na Aljaski ter v Kanadi, Sibiriji in Kongu, v drugem največjem deževnem pragozdu na svetu.

S sateliti so letos zaznali že več kot 15 milijonov požarov, v Sibiriji je in še gori območje, večje od Evropske unije. Ker so to povečanja obsega požarov tudi za več kot 200-odstotkov, klimatologe to izjemno skrbi.

Francija je medtem že napovedala, da ne bo podprla sprejema trgovinskega sporazuma z južnoameriškimi državami, če Brazilija dopušča uničevanje deževnega pragozda. Blokado sporazuma je napovedala tudi Irska. Mladi pa ne pričakujejo veliko od slovenske vlade. Že na vprašanje o drugih velikih brazilskih projektih, kot so ogromne hidroelektrarne, je vlada odgovorila, da se glede globalne politike varstva narave usklajuje z drugimi državami članicami Evropske unije na delovnih telesih sveta ministrov.

»V stranki Za zdravo družbo skupaj s številnimi sodržavljani z grozo in žalostjo spremljamo uničevanje pljuč sveta v Braziliji, na račun neoliberalizma oziroma izključnega delovanja v korist individualnih dobičkov na račun zdravja in nadaljnjega obstoja celotnega sveta,« v imenu stanke pravi Gregor Kos.

Dodaja, da so videli poziv francoskega predsednika Emmanuela Macrona brazilskemu predsedniku naj takoj omeji požare v amazonskem pragozdu, in ker je vzornik našemu predsedniku vlade Marjanu Šarcu, pričakujejo, da bo sledil. »Načrtni požari na področju Amazonije pomenijo neposreden genocid nad številnimi domorodnimi plemeni. Amazonski pragozd so pljuča sveta in kakršno koli reševanje svetovne podnebne krize je brez pomena, če slednja nepopravljivo izgubimo. Po strokovnih ocenah približno 80 odstotkov požigov nastaja na račun kapitalskih zahtevkov za širjenje oziroma prehranjevanje farm goveda. Svet namreč že danes namenja bistveno več kmetijskih površin za hrano živali za zakol, kot za hrano neposredno ljudem. Prav slednje je eden pomembnejših vzrok že omenjenih podnebnih sprememb,« še pravi Kos.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine