Glavni cilj bo doseči dvig podnebne ambicije

V nedeljo se bo v Glasgowu začela 26. konferenca pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, COP26. Oči svetovne javnosti so uprte v voditelje držav, zlasti največjih onesnaževalk, ali bodo okrepile zaveze za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, kar je nujno za preprečitev nepredvidljivih posledic podnebnega segrevanja. Slovenija ima na COP26 pomembno vlogo, saj bo kot predsedujoča Svetu EU koordinirala pogajalska izhodišča med državami članicami EU in hkrati zastopala izhodišča Unije v odnosu do tretjih držav. 

Glavni cilji COP26 je dvig podnebne ambicije za zmanjšanje izpusta toplogrednih plinov, ki bo omogočil, da omejimo dvig povprečne globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. »Za doseg tega cilja morajo vse države v svojih posodobljenih nacionalno določenih prispevkih (NDP) pokazati svoje največje možne ambicije in povečati ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da bodo izpolnile svoje cilje,« je ključno nalogo opisala glavna podnebna pogajalka Slovenije na COP26, Tina Kobilšek z okoljskega ministrstva.

»Sintezno poročilo o NDP kaže, da so predloženi NDP-ji ohrabrujoči, vendar kolektivno še vedno nismo v tirnicah za doseganje cilja 1,5 stopinje Celzija. Napredek je neenakomeren, približno 50 držav svojih prispevkov še ni oddalo, med njimi veliki onesnaževalci (Kitajska, Indija, Savdska Arabija, Južna Afrika). To poročilo kaže, da toplogredni izpusti še vedno naraščajo. Ob trenutnih zavezah držav bi se globalna temperatura ozračja dvignila za 2,7 stopinje Celzija do konca stoletja,« je podatke, ki vzbujajo skrb o uspehu COP26, nanizala Kobilškova.

Združeno kraljestvo, ki v partnerstvu z Italijo predseduje podnebni konferenci, in EU sta preko podnebne diplomacije intenzivno prepričevala predvsem države skupine G20 za dvig njihovih ambicij na področju zmanjševanja izpustov. Na predvečer začetka COP26 bo srečanje držav G20, ki bo ključno tudi za začetek pogajanj v Glasgowu, je ocenila Kobilškova.

Prepričevanje z zgledom

Na vprašanje, kako bo Slovenija v imenu EU poskušala prepričati ključne onesnaževalke, kot je Kitajska, za dvig podnebnih ambicij, je Kobilškova odgovorila, da pogovore želi voditi z zgledom, ki ga predstavlja EU s svojim ciljem zmanjšanja toplogrednih emisij za 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, ter z dosegom podnebne nevtralnosti leta 2050. Slovensko okoljsko ministrstvo je v fazi priprav na COP26 sodelovalo na več dogodkih, na katerih je pridobivalo informacije o stališčih držav, ki bodo pomembna, ko bo Slovenija vodila pogajanja s tretjimi državami ter koordinirala stališča držav članic EU, je povedal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, proti kateremu so včeraj stranke LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezani poslanci vložili interpelacijo. Očitajo mu, da deluje proti okolju ter nezakonito in netransparentno v škodo države.

EU je oktobra sprejela stališče za COP26 v obliki sklepov, ki so tudi njena pogajalska izhodišča. V njih države poziva, naj predložijo ambiciozne cilje za zmanjšanje toplogrednih izpustov, okrepijo prizadevanja za prilagajanje na podnebne spremembe, razvite države pa je pozvala, naj povečajo financiranje in ranljivim državam do leta 2025 zagotovijo obljubljenih 100 milijard ameriških dolarjev letno za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb do leta 2025.

Razvite države tega cilja ne dosegajo. Leta 2019 so ranljivim državam namenile le 80 milijard dolarjev. EU je po besedah okoljskega ministra Andreja Vizjaka, proti kateremu je bila včeraj vložena interpelacija, na tem področju dober zgled, saj prispeva skoraj tretjino vsega obljubljenega denarja. Države v razvoju vidijo krepitev podnebnega financiranja kot vprašanje zaupanja med pogodbenicami, zato bo dogovor na tem področju temelj za pogajanja o preostalih vsebinah, je poudarila Kobilškova.

Določitev pravil za trgovanje z ogljičnimi kuponi

Druga pomembna tema COP26 bo dokončanje pravilnika za implementacijo pariškega sporazuma, o katerem pogajanja potekajo že od leta 2015. Osnovni element, ključen za dokončanje pravilnika, je določitev pravil za uveljavitev mednarodnih ogljičnih trgov za trgovanje z enotami zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (6. člen pariškega sporazuma). Pravilnik naj bi vključeval tudi celovita in učinkovita pravila ter navodila za pripravo NDP ter pravila, ki bodo krepila transparentnost pri poročanju in obračunavanju zniževanj emisij toplogrednih plinov.

Šesti člen je po besedah Kobilškove ključen, ker bi države zunaj EU te mehanizme uporabljale za dosego svojih ciljev v NDP, prav tako pa bi bili prispevki namenjeni za prilagajanje na podnebne spremembe, ki je ključno za države v razvoju.

COP26 bo naslovil tudi ukrepe za prilagajanje na posledice podnebnih sprememb in zaveze za dvig podnebnega financiranja za izvajanje teh ukrepov predvsem v najbolj ranljivih državah. Nadaljevala se bodo pogajanja za vzpostavitev globalnega cilja za prilagajanje (global goal for adaptation). »Države v razvoju (npr. male otoške države) bodo po pričakovanjih izpostavile vprašanje financiranja izgub in škod (loss and damages) kot posledice podnebnih sprememb. »Trenutno je na področju izgub in škod najbolj aktualna razprava o načinu delovanja oziroma nadaljnji vzpostavitvi Santiaške mreže (Santiago network), ki naj bi katalizirala tehnično pomoč najbolj ranljivim državam,« je povedala Kobilškova.

Začela se bodo tudi pogajanja o določitvi novega kolektivnega cilja za podnebno financiranje ranljivih držav po letu 2025, a končni dogovor o tem je po besedah Kobilškove pričakovati do leta 2024. »Težnja držav v razvoju je predvsem povečanje denarja za prilagajanje. EU se strinja, da se ta sredstva povečajo, kljub temu pa meni, da je potrebno uravnoteženo financiranje ukrepov tako za blaženje kot za prilagajanje,« je dejala Kobilškova.

Na Škotsko 54 slovenskih delegatov

Po zadnjih informacijah je na COP26 registriranih 26.000 udeležencev iz vseh razen desetih držav pogodbenic okvirne konvencije. Podnebna konferenca se bo začela z zasedanjem voditeljev držav in vlad prvega in drugega novembra, ki naj bi dali politični zagon tehničnim pogajanjem v prvem tednu, v drugem tednu pa bodo sledila pogajanja na ravni ministrstev. Končala se bo s sprejetjem končnega poročila predvidoma v petek 12. novembra, a glede na potek dosedanjih podnebnih konferenc je pričakovati, da se bo zavlekla do nedelje.

»Ključen cilj Slovenije bo uspešno zastopanje EU navzven,« je dejal Vizjak, ki meni, da je EU najbolj ambiciozna glede doseganja zadovoljivih ukrepov za doseganje podnebnih ciljev. V okviru pogajanj pričakuje naporno delo. Kobilškova je na vprašanje, ali pričakuje uspeh glede ključnih vprašanj, dejala, da bo to prvo multilateralno srečanje v globalnem obsegu po začetku pandemije covida-19, ter da je pogajalska agenda zaradi neizvedbe pogajanj leta 2020 dvakrat večja. V vmesnem času so pogodbenice na določenih področjih zbližale svoja stališča, vendar so vse aktivnosti potekale v virtualni obliki. Formalna podnebna pogajanja niso mogla potekati, kar je upočasnilo proces.

Slovenija je za Glasgow imenovala 54-člansko delegacijo, v kateri so tudi predsednik vlade Janez Janša ter trije ministri (za okolje in prostor, finance in infrastrukturo). Na Škotsko bodo odpotovali tudi vodje kabinetov, državni sekretarji in direktorji direktoratov z omenjenih treh ministrstev ter kmetijskega ministrstva, poleg njih pa še predstavnica Inštituta Jožef Stefan, predstavnik Gozdarskega inštituta in predstavniki slovenskega veleposlaništva v Združenem kraljestvu. 

Na okoljskem ministrstvu pravijo, da končna delegacija ne bo tako številčna, saj odločitev o udeležbi delegatov/ministrov s finančnega in infrastrukturnega ministrstva še ni dokončno potrjena. Prav tako ne bodo vsi delegati prisotni ves čas konference.

Delegacija predsednika vlade se udeležuje samo zasedanja svetovnih voditeljev prvega in drugega novembra, prav tako bo predvidena delegacija finančnega in infrastrukturnega ministrstva prisotna zgolj kratek čas, ko so na dnevnem redu dogodki na temo financ, energetike in prometa.