Flamingo na Dolenjskem? Ni privid

Flamingi na Dolenjskem? Ni privid. Vremenska fronta, ki je v nedeljo prinesla silovita neurja, je na selitveni poti začasno prizemljila tudi prelepi ptici, ki smo ju bolj vajeni gledati v dokumentarcih o naravi.

Za fotografsko ovekovečenje plamencev (Phoenicopterus roseus), kakor se vrsta pravilno imenuje, je poskrbel Gregor Bernard, predsednike dolenjske sekcije Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (Dopps). Da je bil o izjemnem dogodku pravočasno obveščen, se ima zahvaliti »ornitološkemu alarmu«, ki ga je sprožil drugi ljubiteljski ornitolog, ki je poklical tretjega, ta pa potem njega. »Čez deset minut smo bili že vsi v avtu,« pove Gregor.

Plamenca sta se ustavila v vasi Kamni Potok pri Trebnjem, na travniku, ki ga je poplavila Temenica. Tisti z rožnato obarvanim perjem je odrasel osebek, sivkasto bel verjetno mladič iz letošnjega leta. Od kod sta priletela in kam sta namenjena, Gregor ne ve. »Ptičarji« so ju opazovali z razdalje 30 ali 40 metrov med prehranjevanjem na poplavljenem travniku. »Fotografirali smo ju okoli 15 minut, nato smo ju pustili pri miru,« pove Gregor. Fotoulov mu pomeni veliko, hvaležen je tudi, da mu je pri njem pomagalo sonce, ki je ravno v pravem trenutku pregnalo dež in oblake.



Pojav plamencev na Dolenjskem je nenavaden, vendar ne neobičajen, z izjavo preseneti Gregor. Jugovzhod države prečkajo številne vrste ptic, vendar bolj skrivnostno, le redko pa kakšni posebneži tudi pristanejo. Marca lani so dolenjski »ptičarji« v objektiv ujeli zlate prosenke, ki so se bile zaradi hudega mraza in nadpovprečno debele snežne odeje primorane ustaviti na redkih kopnih površinah, kjer so se poskusile nahraniti in odpočiti za nadaljevanje poti.



Tudi žerjavi v obdobju selitve redno preletajo nebo nad Dolenjsko, a se le redko dotaknejo dolenjske grude. Ta konec tedna so pristali v Zalogu pri Straži. Bilo jih je okoli 300. Prizor je bil veliko bolj mogočen kot pri dveh »ubogih« plamencih pri Trebnjem, a ga ni nihče dostojno fotografsko zabeležil. Gregor je plamence že fotografiral v naravnem rezervatu Valle Cavanata v Italiji, kolegi ptičarji pa na Ptujskem jezeru in v Sečoveljskih solinah. Letos jeseni je mladostni osebek nekaj časa gostoval tudi v naravnem rezervatu Škocjanski zatok.

Kot vsi predani ptičarji tudi Gregor vse leto išče »izjemne goste«. Najboljša priložnost je v obdobju selitve, ki sovpada s fronto. »Ko se bliža fronta, se ljudje umaknejo na varno, mi pa gremo na teren,« se nasmehne sogovornik, ki svoje naravoslovne fotografije objavlja v spletnem fotografskem dnevniku na strani bernardfreebirds.blogspot.com.