Evropa v primežu poplav, plazov in požarov

V najhujših poplavah v zgodovini Nemčije je doslej umrlo najmanj 157 ljudi, v sosednji Belgiji pa najmanj 31. »Zgodovinske« poplave so prejšnji teden prizadele tudi Švico, Luksemburg, Nizozemsko, konec tedna pa so se preselile na jug Nemčije in v Avstrijo. Medtem v Sibiriji pustošijo gozdni požari.

V Nemčiji so poplave in zemeljski plazovi najhuje prizadeli zahodni deželi Severno Porenje - Vestfalija in Porenje - Pfalško, zaradi slabe vremenske napovedi za prihodnje dni pa jima grozijo novi. Kanclerka Angela Merkel je v nedeljo obiskala mestece Schuld in izrazila zgroženost nad »nepojmljivim« opustošenjem. Nemški finančni minister Olaf Scholz je obljubil 300 milijonov evrov takojšnje pomoči za tiste, ki so izgubili domove in delo, vlada pa bo v sredo odobrila še večji sveženj za obnovo po naravni katastrofi.
 

Poplave tudi na jugu Nemčije in v Avstriji

Kjer so se narasle vode začele umikati, reševalci iščejo pogrešane, vzpostavljajo delovanje bencinskih črpalk, električnega in telefonskega omrežja, odstranjujejo ovire in ocenjujejo škodo na objektih. Številne bo treba porušiti. Ponekod je na pomoč priskočila nemška vojska, ki z oklepniki odstranjuje vozila in druge prepreke s poplavljenih cest. V deželi Severno Porenje - Vestfalija je policija na teren poslala gliserje in potapljače za iskanje trupel v poplavljenih zgradbah in vozilih. Oblasti v obeh najbolj prizadetih deželah poročajo o ducatu pogrešanih, vendar poudarjajo, da je natančno število težko podati zaradi motenj v komunikacijskem omrežju, zato bi bilo pogrešanih lahko manj. Veliko je tudi poškodovanih; samo v deželi Severno Porenje - Pfalško več kot 670.

Poplave so v soboto zvečer prizadele tudi dele Avstrije in nemško zvezno deželo Bavarsko, kjer so razglasili izredne razmere. Najbolj prizadeta sta kraja Berchtesgaden, kjer je po poročanju AFP umrla ena oseba, in Bischofswiesen.

V Avstriji je bilo najhuje v mestecu Hallein blizu Salzburga, kjer se je potok Kothbach spremenil v hudournik in poplavil mesto. Prebivalci so že začeli čistiti blato, ki je ostalo za vodo na ulicah in v pritličjih objektov. O poplavah so poročali tudi iz vzhodnonemške pokrajine, znane kot Saška Švica. Gre za hribovito območje ob reki Labi blizu Dresdna. Zaprtih je več cest in železniška proga proti češkemu mestu Decin.


 

Požari v Sibiriji talijo permafrost

Medtem je dim zaradi gozdnih požarov v zadušljivo meglo ovil sibirski Jakutsk, najbolj mrzlo mesto na svetu. Župan Evgenij Grigorjev je prebivalcem svetoval, naj ostanejo doma in ne odpirajo oken. Na območju, velikem okoli 800.000 hektarov, na katerem je 51 naselij, je trenutno 187 gozdnih požarov. Več kot dva tisoč gasilcem je v začetku prejšnjega tedna na pomoč priskočila ruska vojska s helikopterji.

Požari severni gozd, znan kot tajga, zajamejo vsako leto, vendar so zadnja tri leta zaradi neobičajno visokih temperatur ozračja v severovzhodni Sibiriji bolj intenzivni. S sproščanjem ogljikovega dioksida pospešujejo podnebno segrevanje, posebej skrb vzbujajoči pa so, ker spodbujajo taljenje permafrosta. Ta je ogromen rezervoar metana, ki ima nekajkrat večji vpliv na segrevanje ozračja kot ogljikov dioksid.

Tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je več let zanikal odgovornost človeštva za segrevanje ozračja, je prejšnji mesec rusko javnost opozoril, da bi lahko taljenje permafrosta imelo »zelo resne družbene in ekonomske posledice« za državo.