Dvakrat ne glifosatu za evropsko komisijo pomeni da

Kljub temu, da so države članice EU tudi v drugo odrekle podporo predlogu evropske komisije za enoletno podaljšanje dovoljenja za prodajo glifosatu, namerava komisija temu najpogosteje uporabljenemu herbicidu še pred sredino decembra, ko mu poteče dovoljenje za prodajo na evropskem trgu, za eno leto podaljšati možnost uporabe.

Kot smo poročali, je Evropska agencija za varnost hrane (Efsa) maja letos sporočila, da do 15. decembra, ko glifosatu poteče dovoljenje za prodajo v EU, še ne bo zaključila postopka ponovne ocene o njegovem tveganju za zdravje ljudi in okolje. Objavo ocene je napovedala za julij prihodnje leto, komisija pa ji je prišla nasproti s predlogom začasnega – enoletnega podaljšanja dovoljenja za trženje na evropskem trgu.

Prvič so se države izrekle proti enoletnemu podaljšanju dovoljenja kontroverznemu herbicidu, ki ga je Mednarodna agencija za raziskave raka razvrstila med rakotvorne snovi za ljudi, več drugih agencij, med njimi Efsa in Evropska agencija za kemikalije, (Echa) pa takšno povezavo zavračata, oktobra, ko so proti predlogu komisije glasovale v stalnem odboru za rastline, živali, hrano in krmo (SCoPAFF). Drugič pa sredi novembra, ko je predlog padel tudi na glasovanju odbora za pritožbe. A ker na odboru ni bila dosežena kvalificirana večina, je to evropski komisiji omogočilo, da predlog preda odboru evropskih komisarjev, ki lahko sprejmejo samostojno odločitev.

Kvalificirana večina pomeni, da za oziroma proti predlogu glasuje več kot 55 odstotkov držav članic, ki predstavljajo več kot 65 odstotkov prebivalcev EU. Ker sta se pri predlogu komisije vzdržali Nemčija in Francija, kvalificirana večina ni bila dosežena. »Glede na to, da šest držav ni podprlo predloga komisije, ne moremo govoriti o večini držav (22,2 odstotka držav),« so pojasnili na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki deluje pod okriljem ministrstva za kmetijstvo.

Slovenija obakrat vzdržana

Slovenija se je pri prvem in drugem glasovanju vzdržala, kar se šteje kot nepodpora predlogu komisije. Na upravi za varno hrano so pojasnili, da »odločitev Slovenije temelji na sklepu vlade iz leta 2017, s katerim se je Slovenija zavzela za zmanjšanje rabe fitofarmacevtskih sredstev, in ne na stanju v postopku ocenjevanja aktivne snovi«.

Predstavnik evropske komisije je za Euractiv potrdil, da bo odbor komisarjev še pred potekom zadnjega roka – 15. december – spremenil zakonodajo, kar bo omogočilo podaljšanje dovoljenja za prodajo glifosata za eno leto, to je do 15. decembra 2023.

Temu ostro nasprotujejo v mreži Pesticide Action Network (PAN Europe). V pismu, ki so ga poslali članom odbora za pritožbe pred glasovanjem, so zapisali, da je »dovolj znanstvenih dokazov glede nesprejemljivega tveganja uporabe glifosata za zdravje ljudi in okolje,« zato bi morale »temelječ na previdnostnem načelu«, zapisanem v evropski zakonodaji, »komisija in države članice glifosat takoj prepovedati«.

Svoj glas proti in prošnjo, naj tudi oni glasujejo tako, je na kmetijsko ministrstvo naslovila dr. Martina Bavec, profesorica na fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede univerze v Mariboru. »Upam, da se boste predstavniki Slovenije na glasovanju odločili podpreti prepoved glifosata in ne za nadaljnje podaljševanje, ki ne bo v kmetijski praksi prav nič spremenilo – čez leto dni se bo zgodba z glasovanjem in željo po podaljšanju ponovila, saj kemični lobi uspešno deluje. Druga alternativa bi sicer bila res omejena raba samo v izjemnih primerih, a s takšnimi ukrepi, žal, ni uspeha. To je pokazalo tudi neuspešno izvajanje direktive o trajnostni rabi pesticidov iz leta 2009 in zato se sedaj išče v EU zakonodajno obvezujoča rešitev,« je zapisala v pismu ministrstvu.

Na drugi strani je izjemno močna skupina agrokemičnih podjetij, združenih v Skupino za obnovo dovoljenja glifosatu (Glyphosate Renewal Group), ki so pravzaprav dala vlogo za obnovitev dovoljenja za prodajo glifosatu na trgu EU. Prepričani so, da bo glifosat dobil dovoljenje za enoletno podaljšano trženje, vtem času pa bosta Efsa in Echa lahko zaključili znanstveno oceno tveganja pesticida. Po objavi ocene bodo države članice lahko spet glasovale, kakšno prihodnost želijo za glifosat in – za zdravje svojih prebivalcev.