Divjih odlagališč manj, a še vedno pereča

Na registru divjih odlagališč, ki se dopolnjuje pred akcijo Očistimo svet, v kateri bodo petnajstega septembra zavihali rokave prostovoljci v Sloveniji in 150 drugih državah, je trenutno 15.000 črnih pik. To je dva tisoč več kot ob zadnji nacionalni akciji, vendar se je stanje od takrat bistveno izboljšalo. Očiščenih je bilo vsaj štiri tisoč odlagališč, ocenjujejo v društvu Ekologi brez meja (EBM).

»Prvi podatki so spodbudni. Evidentirali smo ogromno odlagališč, ki so očiščena. V teh dnevih pričakujemo še podatke popisa gozdnih odlagališč, ki ga opravlja Zavod za gozdove,« je povedal vodja popisa Jaka Kranjc. Letošnja akcija bo posebno pozornost namenila črnim odlagališčem na vodnih zemljiščih, doslej so jih našteli približno 800. Ta so problematična, saj smeti s poplavami in vetrom zanese v vodotoke in morja, tam pa se razgrajujejo na manjše delce, ki ogrožajo vodne organizme in ekosisteme.
 

Prevladujejo gradbeni odpadki

Prvotni register divjih odlagališč se je oblikoval v prvi in drugi akciji Očistimo Slovenijo, ki so jo organizirali EBM v letih 2010 in 2012. Društvo ga je simbolično predalo ministrstvu za okolje, vendar to doslej še ni sistematično pristopilo k reševanju problematike. Register, ki se te dni osvežuje, tako ostaja edina evidenca nezakonitih odlagališč odpadkov v državi.



Po doslej zbranih podatkih – v aplikacijo jih lahko vnaša vsakdo – je na divjih deponijah največ gradbenih odpadkov (vsaj 40 odstotkov mase vseh odpadkov), sledijo kosovni in manjši komunalni odpadki. Večina odlagališč je manjših in srednjih, pogosteje so na območjih z večjo poseljenostjo, žarišča so robovi cest in gozdov. Na odlagališčih s starimi bremeni prevladujejo gradbeni odpadki, na aktivnih odlagališčih, kamor se smeti še vedno dovažajo, pa gradbeni in elektronski. Tu so še smetišča, na katerih so majhne, a koncentrirane količine odpadkov, zasebne parcele, pri katerih ni jasno, ali gre za divje odlagališče ali (nezakonito) predelavo odpadkov, in odlagališča v jamah, ki jih v septembrski akciji ne bodo čistili, saj je za običajne ljudi to prenevarno.
 

 

Zakonodaja le črka na papirju 

Ena od ključnih težav za vztrajanje nezakonitih odlagališč po besedah Kranjca je zakonodaja, ki je še vedno le črka na papirju. Računsko sodišče je že leta 2008 okoljsko ministrstvo opozorilo, da ne izvaja načrtov za odkrivanje nezakonitih odlagališč. »Po operativnem programu ravnanja z odpadki bi moralo ministrstvo že nekaj let spremljati stanje in odlagališča postopno sanirati, a se tudi to ne izvaja.« Drugi dve težavi sta premajhna informiranost in osveščenost ljudi ter neučinkovit sistem ravnanja z odpadki in njegov nadzor. »Odlično bi bilo, če bi okrepili inšpekcijo za okolje in prostor, a brez sodelovanja in partnerstev ne bo šlo,« je roko nevladnikov državi ponudil Kranjc.

Generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte ni obljubila nič konkretnega glede reševanja problematike divjih odlagališč. Povedala je, da si bo ministrstvo v okviru novele zakona o varstvu okolja (ZVO-2) osredotočalo na sanacijo pozemnih jam in starih industrijskih bremen ter si prizadevalo pridobiti stalna finančna sredstva za njeno izvajanje. Velik zalogaj bo izdelava registra znanih nezakonitih odlagališč oziroma področij, ki so posledica starih bremen, za katera bo država po ZVO-2 morala določiti prednostni vrstni red sanacije. Nezakonito odlaganje azbestnih kritin, ki je predvsem posledica dragega odvoza, pa bi po mnenju Boltetove zajezili z delnim ali popolnim sofinanciranjem njihove oddaje, denimo z denarjem iz Eko sklada.

Inšpektorji za okolje in naravo največ pregledov izvedejo prav na področju ravnanja z odpadki, nanj se nanaša tudi največ (1748) kršitev. Divja odlagališča pregledujejo v rednih in izrednih nadzorih, letos načrtujejo deset akcij, je povedala Nevenka Žvokelj z inšpekcije za okolje in naravo. Težave imajo zaradi majhnega števila inšpektorjev in ker pogosto ne odkrijejo povzročitelja. Žvokljeva je prvotni register divjih odlagališč označila za nerealen odsev stanja, a je vseeno priznala, da se je stanje po zadnji čistilni akciji leta 2012 izboljšalo.