Brez subvencij bi bilo (še) slabše

Ekonomski rezultati kmetijstva so se lani v primerjavi z letom prej poslabšali. Delež bruto dodane vrednosti kmetijstva v BDP se je znižal za 0,2 odstotne točke in je znašal odstotek BDP, faktorski dohodek (obsega neto dodano vrednost, od katere so odšteti drugi davki na proizvodnjo in h kateri so prištete druge subvencije na proizvodnjo) pa za šest odstotkov in je ob vrednosti proizvodnje 1.161 milijonov evrov znašal 430 milijonov evrov oziroma 5.468 evrov na zaposlenega. Padec dohodkov je bil znova posledica izrazitega padca obsega rastlinske pridelave predvsem sadja, žita, industrijskih in krmnih rastlin zaradi spomladanske pozebe, poletne suše in drugih vremenskih ujm.

Brez subvencij kot nadomestila ob izpadu dohodka zaradi pozebe in suše bi bil faktorski dohodek še nižji. Lani jih je bilo izplačanih 260 milijonov evrov; v primerjavi z letom 2016 je bila njihova vrednost za pet odstotkov višja (ker je bilo iz ukrepov kmetijske politike za obdobje 2014–2010 počrpanih več sredstev kot v prejšnjem letu). Delež subvencij v faktorskem dohodku je znašal 60 odstotkov ali sedem odstotkov več kot leta 2016, kažejo podatki Statističnega urada RS (SURS).


 

Manj kmetij, a večje

Tudi lani se je nadaljeval trend zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev. V primerjavi z letom 2013 se je njihovo število zmanjšalo za 3,4 odstotke na 69.902. Od tega je bilo 231 kmetijskih podjetij, drugo so bile družinske kmetije. Na 58 odstotkih (40.149) družinskih kmetij je bil pretežni del kmetijske pridelave namenjen lastni porabi, na 42 odstotkih (29.523) za prodajo.

Obseg kmetijskih zemljišč v uporabi se je nekoliko povečal (s 477.000 na 480.000 hektarov), prav tako povprečna velikost kmetij – 6,9 hektara –, kar je zlasti posledica zmanjšanja števila najmanjših kmetij ob hkratnem povečanju števila večjih kmetij.
Največ kmetij je obdelovalo med dva in deset hektarjev površin. Na prebivalca smo v lanskem letu imeli 0,23 hektarov kmetijskih zemljišč v uporabi. Večina kmetijskih zemljišč – tri četrtine vseh v uporabi – je ležalo na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo, od tega več kot polovica na gorskih območjih.

Na kmetijah je delalo dva odstotka manj oseb kot leta 2016 (78.749), pri čemer se je nekoliko izboljšala produktivnost dela. Med zaposlenimi so bili najštevilnejši samozaposleni, bilo jih je 72.344 ali za dva odstotka manj kot v predhodnem letu. Poleg teh je bilo v kmetijsko proizvodnjo vključenih še 6.405 plačanih delavcev, kar je skoraj enako kot leta 2016.

Starostna struktura gospodarjev ostaja neugodna, saj v povprečju štejejo 57 let, torej so še za leto starejši kot leta 2013. Le slabih pet odstotkov gospodarjev je mlajših od 35 let, tretjina je starejših od 65 let, formalno kmetijsko izobrazbo jih ima 14 odstotkov.
 

Obseg živinoreje navzgor, poraba mesa navzdol

Živinoreja ostaja prevladujoča proizvodna usmeritev, z njo se ukvarja 80 odstotkov vseh kmetij, ki povprečno redijo 7,5 glav velike živine. Lani se je obseg živinoreje povečal za dva odstotka, število živali pa v primerjavi z letom 2013 za pet odstotkov zlasti zaradi povečanja števila govedi in perutnine. Pri proizvodnji mesa je količinsko prednjačila perutnina, ki se je je pridelalo 96.200 ton, sledila je govedina s 81.000 tonami. Namolzenega je bilo slabih 650.000 ton kravjega mleka, znesenih 397 milijonov jajc – povprečna nesnica je lani znesla 225 jajc –, in natočenih 804 ton medu, kar je za okoli 40 odstotkov manj kot leta 2016.

Obseg kmetijske proizvodnje se je po začasnih statističnih podatkih zmanjšal za slabih deset odstotkov, pri čemer je bil obseg rastlinske pridelave manjši za 19 odstotkov. Letina sadja je bila daleč najslabša doslej – pridelek je bil več kot prepolovljen –, količinsko podpovprečna letina grozdja pa je bila vsaj odlične kakovosti. Tudi za večino njivskih posevkov je bila letina 2017 slabša, hektarski pridelki so bili večinoma podpovprečni tudi v primerjavi z daljšim obdobjem (izjema so nekatere vrste strnega žita, zelenjadnice in soja). V povprečju so bili skupni pridelki pri večini skupin kmetijskih rastlin manjši razen pri soji, oljni ogrščici, nekaterih vrstah strnega žita, krmnih korenovkah in oljkah, poroča SURS.
 

Samooskrba višja le pri mesu in mleku

Domača poraba se je opazno povečala le pri sladkorju in pri jajcih, pri slednjih je bila največja doslej, ugotavlja publikacija Slovensko kmetijstvo v številkah Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS). Poraba mesa se je zmanjšala zaradi manjše porabe prašičjega mesa, pri čemer sta se porabi govejega in perutninskega mesa povečali. Porabe koruze, krompirja in zelenjave so ostale precej podobne predhodnemu letu, poraba pšenice, sadja in mleka se je zmanjšala malenkostno, poraba medu pa občutno.

Stopnje samooskrbe so bile višje kot leto prej le pri mesu in mleku, znižale pa so se pri vseh pomembnejših rastlinskih pridelkih ter jajcih in medu. Posebej nizke so bile pri svežem sadju (21 odstotkov), zelenjavi (39 odstotkov), medu (45 odstotkov) in krompirju (50 odstotkov). Slovenija tako ostaja vrednostno neto uvoznica pri večini agroživilskih proizvodov. Večino blagovne menjave je ustvarila z državami EU, pri čemer se je delež blagovne menjave s Hrvaško še povečal; znašal je 75 odstotkov izvoza in 85 odstotkov uvoza.
 

Negativni vplivi na okolje se zmanjšujejo

Negativni vplivi kmetijstva na okolje se zmanjšujejo, kar se kaže v racionalnejši rabi pesticidov (leta 2016 je bilo prodanih 1.156 ton) in mineralnih gnojil, povečevanju deleža metuljnic v kolobarju in povečevanju manj zastopanih kmetijskih rastlin v setveni strukturi (pire, ajde, sončnic, prosa, krmnega graha, soje), navaja poročilo KIS. Lani so se znova povečale tudi površine kmetijskih zemljišč, namenjene ekološkemu kmetovanju. Obsegale so 46.000 hektarjev ali deset odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, vendar večina ni bila namenjena pridelavi hrane za ljudi, temveč za živali – trajnega travinja je bilo namreč kar 84 odstotkov.