Če bi država bolje skrbela za čiščenje strug, bi bila škoda precej manjša

Jana Ahčin je pri kandidaturi Roberta Goloba prepričala s svojim videnjem dela ustanove, ki jo zdaj vodi dobro leto – to je v proaktivni vlogi. Računsko sodišče jo bo imelo tudi pri projektu sanacije ujme, vrednem več milijard evrov. Tudi pred sodiščem je velika naloga, saj bodo prvič šli v proaktivno vlogo v takšni obliki oziroma na takšen način.

Kakšna bo vaša vloga pri sanaciji?

Minuli teden smo že skoordinirali srečanje s predstavniki vseh občinskih združenj. Septembra, ko bodo končani postopki popisovanja škode, bomo sedli za skupno mizo, da jim povemo, kako jim lahko pomagamo. Hkrati pa nas bodo tudi oni povprašali glede svojih dilem in povedali, kje bi potrebovali pomoč. Iz preteklih revizij, ki smo jih delali tudi glede sanacije naravnih nesreč, smo namreč že dali ustrezna in dobra priporočila.

Tudi glede ujm?

Tudi. V letih 2007 in 2008 smo imeli v Sloveniji namreč več naravnih nesreč in takrat smo presojali učinkovitost sistema zagotavljanja pomoči ob njih. Tista in tudi druga priporočila, ki smo jih dali v kasnejših revizijah, še danes veljajo. Opozorili smo med drugim, da bi, če bi bila država bolj učinkovita, na primer, da bi bolje skrbela za čiščenje rečnih strug, bila škoda precej manjša.

Tudi s sušo smo se ukvarjali in ugotovili, da so preventivni ukrepi premalo angažirani in da za preventivo dajemo premalo, zato v kurativi veliko plačujemo. Še prejšnji mesec smo v revizijskem poročilu o prilagajanju kmetijstva na podnebne spremembe izdali več priporočil – preventiva je izredno pomembna, ker bo nato odprava posledic škode veliko hitrejša in lažja.

Menim, da bo potrebno tudi kakšno srečanje z nevladniki oziroma s humanitarnimi organizacijami, ki so prav tako dobile kar precej denarja in smo jih v preteklosti že tudi revidirali.

SID bo soupravljal trimilijardni sklad za obnovo, boste pristojni tudi za revizijo porabe tega denarja?

Tudi SID je lahko predmet našega revidiranja. Strinjam pa se z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem, ki je že pri predstavitvi ustanovitve sklada za obnovo Slovenije poudaril transparentnost. Zagotavljanje transparentnosti bo tukaj ključnega pomena.

Uvaja se obvezni solidarnostni prispevek

Država nima več svojega podjetja, ki bi skrbelo za hudournike. Kdo je kriv za njihovo slabo urejanje in čiščenje, kdo kot nadzornik koncesionarjev ni opravil naloge? Kako se je lahko zgodilo, da so kmetje na nekaterih delih znižali protipoplavne nasipe, v sistemu nadzora je očitno nekaj narobe?

Ne vem, ali lahko rečemo, da je bilo delo koncesionarjev, ki skrbijo za hudournike, opravljeno slabo oziroma ni bilo opravljeno, saj smo doživeli izjemne vremenske razmere, ki se ne morejo primerjati z ničimer, kar se je dogajalo v preteklosti.

V Sloveniji imamo 212 občin, prostorsko urejanje in organizacija sta razdeljena na tolikšno število in verjetno na tem področju nimajo vsi enakega metra.

V preteklosti smo po opravljenih revizijah dali res veliko priporočil za črpanje evropskih sredstev za odpravo posledic poplav in vse to se danes lahko upošteva, ko jih bomo spet začeli črpati. Vse je na mizi – ugotovljene nepravilnosti, kaj je treba narediti na področju črpanja sredstev, na kaj je treba biti pozoren. Občine bodo morale ta sredstva črpati učinkovito hitro, in naj pohvalim ministrstvo za javno upravo, ki se je odzvalo zelo hitro ter dalo navodilo, v katerem delu zakon o javnem naročanju velja in v katerem ne, da lahko zdaj občine izpeljejo postopke naročanja s pogajanji brez predhodne objave. Postopki morajo biti hitri, a pravilni, da se ne bodo dogajale zlorabe.

Boste kot vrhovni državni revizor do prizadetih občin bolj razumevajoči?

Občin, ki so bile poplavno najbolj ogrožene, letos ne bomo imeli pod večjim nadzorom, kot je to nujno potrebno, na primer ne bomo šli pregledovat poslovanja v Ljubno, Črno na Koroškem ali Luče. Zato bomo nekoliko spremenili tudi naš plan načrtovanih revizij. Zdaj imajo prizadete občine druge prioritete in bi nas verjetno, če bi se pojavili tam, kdo povprašal po zdravju. Seveda pa to ne pomeni, da jih ne bomo prišli pogledat v prihodnjih letih.

Prav tako bomo presodili, ali je treba tudi pri kakšnih drugih revidirancih, pri katerih imamo revizije v teku, te malce zaustaviti, da bodo lahko izvedli nujne naloge, vezane na sanacijo poplavljenih območij.

Kaj pa vlada? Se je že kdo obrnil na vas?

Ne še.

Sem se pa že pred ujmo sestala z vsemi ministri in jim izročila naša poročila revizij z njihovega področja dela, s priporočili, ki smo jih dali, in s predlogi za spremembo zakonodaje.

Vlada trenutno pripravlja interventne zakone. Pri tem bi poudarila, da so ti lahko problematični, ker se z njimi poseže v vrsto drugih zakonov in se pozablja na podzakonske akte. Potrebno je res dobro in široko poznavanje področij, na katera se posega, in si je morda bolje vzeti malo več časa za njihovo pripravo, da ni potem kaj narobe. Rešitve morajo biti čim bolj premišljene. Hitro je lahko kaj prehitro in narobe.

Konec leta 2020 je računsko sodišče glede nadzora nad poslovanjem bank med letoma 2008 in 2013 sporočilo svoje ugotovitve – ugotovilo je, da je bila Banka Slovenije delno uspešna, pri utemeljevanju izreka izrednih ukrepov v okviru zadnje bančne sanacije pa neuspešna. Toliko let po sanaciji si s takšno revizijo ni mogoče kaj veliko pomagati …

Strinjam se, da je toliko let po bančni sanaciji na mestu vprašanje, kakšen učinek imajo naše ugotovitve. Časovna komponenta bo pri odpravi posledic zelo pomembna – ko smo gledali preteklost, smo ugotovili, da eno leto po tem, ko so bila sredstva že dodeljena in so bili projekti že potrjeni, v veliko občinah ni bilo narejenega še nič.

Ni le težava, da občine niso izpeljale projektov. Zdi se mi, da bo v tej veliki renovaciji poplavljenih območij zelo primanjkovalo ustrezne delovne sile. To bo po mojem mnenju največja težava. Lahko bodo občine dobile vsa sredstva tega sveta, a če ne bodo dobile gradbenikov, strojnikov, električarjev in drugih, ki bodo vse to naredili, bo težava. Ne bomo mogli namreč reči, da je bilo črpanje sredstev neučinkovito, ker nanj nismo bili pripravljeni, pač pa bodo za to bolj krivi drugi objektivni razlogi. Ampak zdaj ni čas za črnogledost.

Ena politično najodmevnejših revizij je bila revizija nabav zaščitne opreme, pri kateri vaš predhodnik Tomaž Vesel ni skrival političnih preferenc. Se vam zdi to prav?

Tega ne bom komentirala. Bom pa rekla, da si bom prizadevala, da takšnega vtisa v prihodnje ne bi bilo. Svojim sodelavcem polagam na srce, da se lahko v javnosti pojavljamo s svojimi revizijami in ugotovitvami, da svetujemo občinam s svojim znanjem. Pri teh ne more biti mojega osebnega mnenja, sem funkcionarka računskega sodišča, ki deluje objektivno, neodvisno in učinkovito. In če želim tako delovati, moram pozabiti na svoje osebno mnenje in izhajati le iz rezultatov naših revizij.

Je računsko sodišče brezzobi tiger, kot se zdi protikorupcijska komisija? Nič ne veste, kaj se zgodi z zadevami, ki jih naznanite policiji.

Ta ocena se računskemu sodišču večkrat pripiše, ker se ga gleda skozi ime, torej se pričakuje, da se po reviziji poda tudi neka kazen, obsodilna sodba. Če bi se imenovali drugače, na primer vrhovna državna revizijska institucija, bi bila pričakovanja verjetno drugačna. Sicer pa mi vaša metafora oziroma primerjava s tigrom ni všeč.

Tega, kaj se dogaja z našimi naznanili, danimi policiji, ne spremljamo zato, ker gre v nadaljevanju teh postopkov po končani reviziji za fizične osebe, ne gre več za javni sektor oziroma gre za nekdanje predstojnike organov.

Čeprav ne spremljamo dogajanja s fizičnimi osebami, pa seveda delamo revizije​ follow up, torej pogledamo, kaj se je po naši prvi reviziji spremenilo, izboljšalo. Primer vnovične revizije, kjer smo preverili spremembe na revidiranem področju, je bila revizija Jernejevega kanala. Tam se je po več desetletjih stanje na območju krajinskega parka končno začelo izboljševati. Jernejev kanal je v upravljanje prevzelo Okolje Piran, ki se je takrat zavezalo, da bo na tem območju uredilo krajevno pristanišče.

Obstaja možnost kaznovanja revidirancev?

Obstaja. Za »neposlušne« oziroma za tiste, ki ne bi želeli v revizijskem postopku sodelovati.

Pa ste to kdaj uporabili?

Finančno pred leti, sicer samo enkrat, v primeru neodvisnega državnega organa, ki ga je moralo računsko sodišče kar trikrat pozvati k predložitvi odzivnega poročila, pa še potem to ni bilo popolno (saj ga s podpisom in pečatom oziroma z varnim elektronskim podpisom ni podpisala odgovorna oseba).

Katerega?

Državne volilne komisije.

Poraba evropskih sredstev v prihodnjih letih bo tvorila trajno področje medsebojnega delovanja vodij vrhovnih revizijskih institucij držav članic EU in Evropskega računskega sodišča, je bilo rečeno na zadnjem srečanju. Kaj to pomeni konkretno?

Konkretno to pomeni, da bomo oblikovali skupne time, v katerih se bomo skupaj učili in si postavili vzorce, sodila, merila, po katerih bomo gledali določene zadeve, saj se bomo vsi ukvarjali s črpanjem sredstev za odpornost in okrevanje.

Naj povem, da smo se na našo pobudo povezali zdaj tudi z avstrijskimi kolegi, ki so dobili novo nalogo – z letošnjim letom so namreč dobili nove pristojnosti, povezane z revizijami političnih strank in volilnih kampanj, to je zanje novost, s katero imamo mi že precej izkušenj.

Je sprememba v Avstriji posledica afere Ibiza?

Predsednica avstrijskega računskega sodišča je že prej opozarjala na potrebo po boljšem nadzoru financiranja strank. Zagotovo je afera Ibiza pripomogla k temu, da so se določene spremembe končno tudi implementirale. Pred tem praktično niso morali izvajati pravih revizij na tem področju.

Na vaših ugotovitvah temeljijo spremembe zakona o političnih strankah pri nas, ste zadovoljni s sprejetimi rešitvami?

Sem, ker so bile spremenjene ključne zadeve, zaradi katerih bomo v prihodnje lažje delali. Doslej smo morali namreč revidirati vsako politično stranko, ki je dobila vsaj 10.000 evrov. Zdaj se je ta cenzus dvignil na 100.000 evrov in število političnih strank, ki jih bomo morali revidirati, je tako precej manjše in imeli bomo več časa za finančno bolj relevantne zadeve. Veliko časa se je porabilo in veliko naših kadrov se je namreč v preteklosti ukvarjalo z malimi stvarmi.

Do ujme sem pričakovala, da bo do evropskih volitev, ki bodo junija prihodnje leto, sprejeta tudi sprememba zakona o volilni in referendumski kampanji, a je ta tema zdaj verjetno na čakanju. Tudi na tem področju je namreč treba urediti veliko stvari, ki se zdijo skoraj nerazumne, v nekaterih delih pa je zakon tudi dvoumno napisan. Želela bi si, da bi šla ta zakonodajna sprememba skozi parlamentarno proceduro čim prej. Ne glede na to, ali bo zakonodaja spremenjena ali ne, pa smo že dogovorjeni, da bomo za vse organizatorje volilnih kampanj izvedli usmerjeno izobraževanje s tega področja.

Pred prevzemom aktualne funkcije ste napovedali, da bo vaša prva pot v državni zbor in na ministrstvo za finance, da bi se dogovorili glede sprememb zakona o računskem sodišču, ki je z enim popravkom vmes star 20 let. Radi bi dosegli skrajšanje postopkov, večjo učinkovitost ter razširitev kroga upravičencev, ki jih nadzirate.

Opravili smo analizo, kaj bi vse v zakonu spremenili, a smo pod črto ugotovili, da obstaja veliko tveganje, da bi v državnem zboru področja, ki bi jih odprli, spremenili tako, da bi bili mi nato dejansko manj učinkoviti. Največja težava bi bili roki za odgovore revidirancev, ki bi jih še podaljšali, pa so naši postopki že zdaj zelo dolgotrajni. Zato zakona ne bomo odpirali.

Razmišljali pa smo, kako bi vendarle naše delo naredili bolj hitro in učinkovito. In našli način - spremembo naših smernic, ki obstajajo poleg zakona in poslovnika računskega sodišča. Smernice smo že začeli spreminjati in prilagajati.

Glede širitve kroga zavezancev je pa dejstvo, da zdaj ne moremo revidirati hčerinskih družb gospodarskih družb, ki izvajajo javne službe na lokalni ravni, pa bi jih radi.

Vodili ste Furs, kako se razlikuje delo tam od dela na računskem sodišču?

Zelo. Res je bistvena razlika. Na Fursu je vsak dan po deset ali več novinarskih vprašanj, veliko je klicev, čeprav se čudno sliši, na njihovo število ima očitno vpliv polna luna, veliko je pisem z zgodbami posameznikov, ob katerih se ti trga srce, ko ljudje v stiskah prosijo za odpis dolgov, a zakonodaja tega ne omogoča … Na Fursu je tvoja duša veliko bolj na udaru in na preizkušnji, medtem ko na računskem sodišču nimam neposrednega stika z ljudmi v stiski, saj ne delamo s fizičnimi osebami.

Kakšna je dediščina prve dame finančne uprave

Nekdanji kolegi na Fursu se po tej ujmi srečujejo z novimi stiskami posameznikov, zdajle biti tam, je verjetno še bolj zahtevno, kot je bilo sicer. Tudi sama služba je prizadeta, saj je na primer poplavilo finančni urad v Otiškem Vrhu, kjer je stavba zelo poškodovana. Furs, ki je za določen čas ustavil izvršbe, bo zdaj moral najti način, kako prizadetim pomagati pri iskanju odgovorov, kako naprej.