Neomejen dostop | že od 9,99€
Na Koroškem danes sortirajo odpadke, ki so se nabrali po zadnji vodni ujmi, lotili so se tudi pregledovanja plazov. Kot je za STA danes povedala županja Črne na Koroškem Romana Lesjak, je ta občina zdaj prometno dostopna, vendar z nekaj omejitvami. Ocenila je tudi, da se zadeve po ujmi počasi umirjajo.
V Dravogradu bodo po besedah župana Antona Preksavca sortirali nakopičene odpadke in odpravljali tudi posledice zadnjih neurij. Kot je dejal za STA, imajo za zdaj izjemno veliko število prostovoljcev, tako da jih več ne potrebujejo.
Preksavec je še dodal, da so v petek odprli cesto Dravograd-Ravne na Koroškem, kjer bo na kritičnih območjih promet potekal izmenično enosmerno.
V petek je Dravograd obiskal župan avstrijskega Lavamunda Wolfgang Gallant, ki se je seznanil z razmerami na Koroškem. Skupaj z ekipo je prispeval nekaj potrebnih pripomočkov za sanacijo in prehrambene proizvode.
Na območju Raven na Koroškem bodo danes pregledali 50 sproženih plazov, statiko poškodovanih objektov, ki jih ogrožajo plazovi. Kot je za STA ocenil župan Tomaž Rožen, imajo v ravenski občini sedem večjih plazov, ki so nevarni za infrastrukturo in stanovanjske objekte.
Na Ravnah bodo sicer nadaljevali tudi s čiščenjem rečnih strug, prostovoljci pa bodo nadaljevali s čiščenjem javnih površin mesta in sortiranjem odpadkov. Oskrba z elektriko je nemotena, nimajo pa vodooskrbe, težave so tudi s kanalizacijo, ki jo je uničila ujma, čistilna naprava pa ne deluje.
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in v. d. generalnega direktorja policije Senad Jušić sta obiskala Koroško in preverila stanje varnosti na terenu. Ministrstvo za notranje zadeve in policija spremljata razmere na terenu in ostajata pomemben del lokalnih skupnosti, ki so v fazi sanacije po poplavah, so poudarili na ministrstvu.
Poklukar in Jušić sta obiskala občine Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje in Ravne na Koroškem. V pogovorih z župani, predstavniki civilne zaščite, policije, Slovenske vojske, z domačini in prostovoljci sta se seznanila z razmerami na terenu. Čeprav so posledice poplav katastrofalne, pa upanje vplivajo solidarnost, požrtvovalnost in srčnost vseh, ki sodelujejo pri sanaciji.
Policija je na teren že pred dnevi napotila večje število policistov, kriminalistov in pomožnih policistov, ki zagotavljajo varnost na prizadetih območjih. Pomembno je, da so ljudje pozorni na morebitne goljufe in sumljive osebe, ki bi v teh razmerah izkoristile stisko ljudi. Minister je pozval k previdnosti, vsako sumljivo dogajanje pa je treba nemudoma prijaviti policiji na 113.
Slovenski policisti so v dobrem tednu s tremi helikopterji rešili skoraj tristo prebivalcev in prepeljali več ton najnujnejšega materiala za pomoč ljudem. Pri tem so nam pomagali tudi gorski reševalci, so poudarili na policiji.
»Letalska policijska enota je od petka, 4. avgusta, do četrtka, 10. avgusta 2023, opravila reševanje in evakuacijo 286 prebivalcev na kritičnih območjih ter izvedla prevoz še 42 oseb, ki so se ukvarjale z reševanjem in obvladovanjem posledic poplav, med njimi gorske reševalce, tehnično osebje, komunalne delavce za spremljanje stanja vodotokov, geologe, člane civilne zaščite, gasilce in druge,« so navedli in dodali, da so s helikopterji rešili tudi deset živali.
Poleg reševanj in evakuacij je bilo na poplavljena območja prepeljanega še za okoli 13 ton materiala oziroma hrane, vode, goriva, agregatov, zdravil in drugih nujnih potrebščin. Letalska enota pa je opravljala tudi observacijo poplavljenih območjih in zavarovanje podatkov, ki jih pristojne službe potrebujejo za nujne analize stanja na terenu.
Pri svojem delu so policisti uporabljali helikopterje tipa AW169, EC135 in A109E. V zraku so bili tudi po trije helikopterji policije hkrati.
V zraku so bili tudi vojaški helikopterji. V enem tednu so posadke skupaj naletele 155 ur, na varno so prepeljale okoli 400 ljudi, v nedostopne predele prepeljale 125 ton tovora, pomagale so pri reševanju ujetih živali. Helikopterska pomoč je prišla tudi iz tujine, so sporočili iz Slovenske vojske. »Na terenu je dnevno prisotnih pet helikopterjev, več kot 30 tovornih prekucnih vozil, tovornih vozil s platformo, avtocisterne za vodo in za gorivo. Na terenu so vsi razpoložljivi delovni stroji, med njimi buldožerji, bagerji in kombinirk ter več kot 20 kolesnih oklepnih vozil,« so dodali.
Poklicni gasilci Celje so ob tokratni vodni ujmi ob porečju reke Savinje zaznali povečano onesnaženost območja z nevarnimi snovmi, kot so izlivi naftnih derivatov, olj, barv, lepil, baterij, našli so tudi nekaj plinskih jeklenk. V zadnjih sedmih dneh so tako morali posredovati več kot 100-krat, je za STA povedal Boris Žnidarko iz PGE Celje.
Po besedah vodje Poklicne gasilske enote (PGE) Celje je bilo največ onesnaženosti na območju Občin Braslovče, Polzela in Zgornje Savinjske doline. Zaradi povečanega števila dogodkov je PGE Celje na ogroženem območju deloval z dvema samostojnima oddelkoma v sodelovanju z nazarskimi prostovoljnimi gasilci.
Ob vsaki prijavi izlitja nevarnih snovi je bil izveden triažni ogled, s katerim so določili vrsto snovi in prioriteto posredovanja, saj so lahko le tako ugotovili, kaj je bilo zares nujno sanirati, je pojasnil Žnidarko.
»Gasilci smo v tem času odstranili preko 50.000 litrov raznih nevarnih snovi, pretežno naftnih derivatov. Za končni odvoz nevarnih snovi je bil s strani Uprave RS za zaščito in reševanje določen zunanji pogodbenik, podjetje Saubermacher,« je dejal Žnidarko. Prav tako so gasilci delovali na ogroženem območju pri opravljanju zahtevnejših nalog, kot sta bili med drugim pregled in odstranitev nevarnosti v Kampu Menina ter dezinfekcija območja kadavrov v Občini Luče.
Štab Civilne zaščite Notranjske prostovoljce, ki so se sami dogovorili za pomoč na prizadetih območjih, poziva, naj jim pošljejo pisno potrditev organizacije, s katero so dogovorjeni, kontaktne številke ter datum in uro, za katero so dogovorjeni. Po preverjanju podatkov bo civilna zaščita v najkrajšem možnem času dodelila delovne naloge.
Za območje Črne na Koroškem, Mežice, Solčave, Luč, Mozirja ter naselij proti Ljubnem ob Savinji od danes do preklica zaradi varnosti velja poseben režim za dostop prostovoljcev, ki bi želeli pomagati čistiti v ujmi prizadeta območja. Dostop brez naloga civilne zaščite ni mogoč. Na omejen dostop nekaterih območij opozarja Prometno-informacijski center za državne ceste.
Število ljudi, ki želijo tudi na terenu pomagati pri odpravljanju posledic poplav, je sicer izredno veliko. Zato je pomembno, da pomoč na teren prihaja organizirano in predvsem po vnaprejšnjem dogovoru s predstavniki civilne zaščite in občin. Nujno je, da se posamezniki, ki želijo pomagati, pred odhodom na posamezne lokacije, vpišejo v aplikacijo Uprave RS za zaščito in reševanje, so sporočili s Štaba Civilne zaščite Notranjske.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji