Slovenija od poplav do poplav

26., 27. in 28. septembra 1926 so se od Trsta do Maribora trgali oblaki in povzročali vodne ujme. Na 600 kvadratnih kilometrih je v teh treh dneh padlo povprečno sto litrov dežja na kvadratni meter; 60 milijonov kubičnih metrov vode, ki je morala odteči v kakih 24 urah. Največ padavin je bilo v Trstu, Biljah pri Gorici, Idriji, žirovsko-polhograjskem svetu, na Kamniškem, v Zasavju in Mariboru, posledice pa so bile najhujše na Žirovskem, v Poljanski dolini, Polhograjskih dolomitih in tudi v Ljubljani; Na Viču in v Rožni dolini je voda segla do dva metra visoko. Na fotografiji farna cerkev in stara šola v Žireh med pobesnelimi vodotoki Žirovske kotline. FOTO: Dokumentacija Dela

Noč groze in razdejanja je bila v Celju tudi junija 1954. Deževati je začelo že skoraj teden dni prej, sredi noči je zatulila sirena, Celjani so si morali reševati življenje. Medtem je voda zalivala mesto in nosila s sabo ogromne količine naplavin, tudi živali. Delavci so reševali stroje v podjetjih, a prav veliko niso mogli narediti. Poplava, ki je najhuje prizadela vzhodni del mesta, je odnesla tudi 22 življenj. FOTO: Dokumentacija Dela

»Struge premajhne za sedanje obilje dežja ... V Zasavju so poškodovane glavne in lokalne ceste ... Vode nosijo s seboj vejevje. Mostovi so skoraj povsod ogroženi. Podivjala regulirana Paka,« so samo nekateri časopisni naslovi s konca septembra 1973. Zgodilo se je po dolgotrajni suši, posebej hudo je bilo v Zasavju ter v Struški dolini na Dolenjskem (na fotografiji), kjer je bilo odrezanih od sveta pet vasi, edina povezava pa splavi in čolni. FOTO: Dokumentacija Dela

Tudi v prvih novembrskih dneh leta 1998 je bila Slovenija pod vodo. Največ škode je bilo na Celjskem, zlasti v Laškem, pa tudi v Posavju, kjer so posledice že presegale tiste iz novembra 1990, le malo bolje je bilo na Mariborskem, severno od Ljubljane in v Zasavju (na fotografiji). FOTO: Dokumentacija Dela

Hudo neurje je septembra 2007 najbolj prizadelo Železnike, Cerkno in Celjsko, poplavljenih ali poškodovanih je bilo več sto hiš in drugih objektov. Predvsem na območju občine Železniki je v nekaj urah padlo več kot 200 litrov dežja na kvadratni meter, vodotoki, zlasti Selška Sora in Savinja s pritoki, so v zelo kratkem času silovito narasli. V Delu smo zapisali: V najbolj smrtonosnih poplavah v samostojni Sloveniji je umrlo šest ljudi, nastala je tudi ogromna gmotna škoda. Na fotografiji vas Gornja Sorica. FOTO: Dokumentacija Dela

Nad Slovenijo se je konec leta 2010 razbesnelo neurje z obilnim dežjem. Ohromljen je bil dobršen del države, najhuje pa je bilo v osrednji Sloveniji, na Celjskem, Primorskem in v Zasavju. Po neurju so ene največjih poplav v Sloveniji zajele tudi Ljubljansko barje, vključno z deli Ljubljane. FOTO: Dokumentacija Dela

15. septembra 2014 je bila pod vodo vzhodna Slovenija. Narasle Krka, Sava in Mura so prizadele zlasti območja Dolenjske, Posavja in Pomurje. Poplavljenih je bilo več kot 1000 objektov, sprožilo se je več kot 240 plazov. Narasla voda je pri Vranskem odnesla dve človeški življenji. Na fotografiji vas Zameško pri Šentjerneju.FOTO: Dokumentacija Dela