Sanacije poplav se bomo učili iz hrvaške sanacije potresov

Čeprav nad počasno popotresno obnovo zasebnih hiš v Petrinji in Zagrebu niso zadovoljni, je Hrvaška zelo uspešno črpala sredstva iz sklada za solidarnost EU, saj so v postavljenem roku porabili celoten dodeljeni znesek, ki je presegel milijardo evrov.

Hrvaško je kot zgled učinkovite porabe dodeljenih sredstev obiskal minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek ter prisluhnil hrvaškim kolegom, ki so ga poučili, kako čim lažje do evropskega denarja.

Pri sanaciji posledic največje naravne katastrofe v zgodovini Slovenije bo prav prišla vsaka pomoč na poti do evropskih sredstev, ki so ključna za obnovo v poplavah uničenih stavb in infrastrukture. Velik izziv bo izvedba kakovostne in pravočasne ocene škode ter ustrezna priprava dokumentacije.

Kako se tega lotiti, da bo delo opravljeno ustrezno kakovostno, učinkovito in pravočasno, se Slovenija lahko nauči na Hrvaškem, ki še zdaj odpravlja posledice katastrofalnih potresov leta 2020 v Zagrebu in Baniji.

S tem namenom je hrvaški minister za regionalni razvoj in evropske sklade Šime Erlić v sredo v Zagrebu sprejel slovenskega ministra za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandra Jevška. Na delovnem sestanku so gostitelji slovenskim kolegom predstavili svoje izkušnje pri črpanju sredstev iz sklada za solidarnost za popotresno obnovo Zagreba, Petrinje in drugih porušenih krajev na območju Banije.

Poudarili so predvsem pomen pravočasne vzpostavitve sistema in sprejemanja pomembnih odločitev, ki v poznejšem obdobju olajšajo porabo pridobljenih sredstev.

Več kot milijardo so dobili in postali zgled

Sklad za solidarnost EU je bil vzpostavljen leta 2002 kot odgovor na velike poplave, ki so tisto poletje prizadele osrednjo Evropo. Od takrat je ta sklad priskočil na pomoč v že več kot 130 primerih. Hrvaško sta leta 2020 prizadela dva huda potresa, najprej v Zagrebu, pozneje pa še v Petrinji in okolici.

Po uradnih ocenah je škoda zagrebškega potresa ocenjena na 11,6 milijarde evrov, v Petrinji in okolici pa škodo na javni infrastrukturi, javnih stavbah in zasebnem premoženju ocenjujejo na približno pet milijard evrov.

Iz sklada za solidarnost si je za sanacijo posledic omenjenih dveh potresov Hrvaška zagotovila dobro milijardo evrov in celoten znesek v postavljenem roku tudi uspešno počrpala, kar v evropski komisiji ocenjujejo kot zgleden dosežek.

»Po začetnih zapletih in nerodnostih, menjavah ministrov in podobno je kazalo slabo in prvega postavljenega roka gotovo ne bi ujeli. Vendar je premier Andrej Plenković pri predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen prvič v zgodovini tega sklada dosegel enoletno podaljšanje roka in do izteka roka, konec junija letos, smo počrpali vsa sredstva, kar se razume kot velik uspeh,« pravi Goran Penić, novinar hrvaškega Jutarnjega lista, ki spremlja potek po potresne obnove Hrvaške.

Vsega so se naučili sproti in sami

Da se Slovenija o pridobivanju sredstev za obnovo uči na Hrvaškem, se zdi nenavadno ob medijskih poročilih o tem, da niti vladi ni uspelo pravočasno porabiti že odobrenih sredstev za prenovo svojih v potresih poškodovanih stavb, da je bilo zdravstvo zelo neuspešno pri črpanju nepovratnih sredstev za prenovo bolnišnic in da prenova zasebnih hiš stoji.

»Na kaj takega, na tako hudo katastrofo, kot so bili potresi pri nas ali zdaj, denimo, poplave pri vas, države ali občine nič ne more pripraviti. Mi smo se vsega učili sproti in sami, nikjer ni bilo nikogar, ki bi nas učil, kako do evropskih sredstev. Prav je, da si izmenjavamo izkušnje, tudi Slovenci ste pomagali nam, ko je bilo to najbolj nujno,« pravi Branka Bakšić Mitić, podžupanja občine Glina.

»Logično, da so postopki za pridobitev evropskega denarja strogo zacementirani, saj je tu veliko javnega denarja in prav je, da je nadzor nad usodo tega denarja strog. Zato so ti postopki pogosto tudi počasnejši kot pri zasebni prenovi,« opozarja sogovornica iz Gline.