V nadaljevanju preberite:

V ponedeljek bo za okoli tri četrtine delovno aktivnega prebivalstva, ki ga poplave niso prizadele, dela prost dan. Vlada namreč uvaja dan solidarnosti, delali bodo samo zaposleni v kritični infrastrukturi. Odzivi na to odločitev so različni, veliko jih zapiranja gospodarstva ne razume kot domišljeno potezo. Če bi želeli pomagati prizadetim krajem, ljudem in podjetjem, bi dosegli veliko večji učinek s tem, ocenjujejo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), da bi določili dodaten delovni dan in bi obračunane stroške za zaposlenega za ta dan namenili za pomoč prizadetim v poplavah, pri čemer bi se država za ta dan odpovedala davkom in prispevkom od plač. Uvedba prostega dneva pomeni, da bodo imela podjetja, tudi tista, ki so utrpela škodo v poplavah, dodatne stroške. Podjetja, ki so bila manj oškodovana v poplavah in so končno zagnala proizvodnjo, bodo še ob dodatne prihodke. Ukrep bo prizadel tudi tista podjetja, ki so se zaradi povečane količine naročil celo odpovedala kolektivnemu dopustu.

Dr. Rok Spruk, ki na Ekonomski fakulteti v Ljubljani raziskuje učinke populističnih politik na ekonomijo, ocenjuje, da je ideja, da se ustavi poslovno življenje na nepoplavljenih oziroma neprizadetih območjih, neodgovorna, nepremišljena, iracionalna in brez podpore v ekonomski teoriji. Če podjetja na neprizadetih območjih ne bodo delala, se bo gospodarska škoda zaradi tega posredno še povečala. Kako pa je z realnostjo obljube o hitri zagotovitvi nadomestnih domov za prizadete? Na kaj vse bo treba najti odgovore, preden bo sploh mogoče začeti graditi in kje?