Poplave niso ustavile del

Po dveh letih od začetka gradnje drugega tira Divača–Koper dela še niso prišla do polovice. To naj bi se zgodilo konec leta ali v začetku 2024. Izvajalci ne poročajo, da bi imeli večje težave zaradi naravne katastrofe in poplav. Trenutne razmere v državi (po poplavah) ne vplivajo na dinamiko del. Dobra novica je, da bodo danes dokončali z betoniranjem prvega predora – Mlinarji (T7), ki so ga prebili pred dobrim letom.

Pri viaduktu Vinjan so bile težave na začetku, ko so ugotovili, da morajo zaradi fosilnega plazu spremeniti temelje in podporne stebre ter tehnologijo gradnje. Končali naj bi čez dobre štiri mesece. Foto Boris Šuligoj

Kot nam je povedal direktor podjetja Kolektor CPG (del skupine Kolektor Construction), Kristjan Mugerli, je več razlogov za to, da ni treba zaustavljati gradnje novega tira do Kopra. Na prvem mestu je dejstvo, da je v državi trenutno na voljo dovolj druge proste gradbene operative. Prav tako je veliko bolje, da se z gradbenimi posegi na prizadetih območjih spopadejo lokalna podjetja, ki veliko bolje poznajo (dodobra uničen in povsem izmaličen) teren in razmere. Seveda je ob tem pomembno tudi to, da pri gradnji drugega tira lovijo zahtevne kratke roke, v katerih morajo opraviti delo, da lahko izkoristijo dodeljena evropska sredstva.

Z narivno tehniko so postopoma zgradili že več kot polovico preklad viadukta Gabrovica po projektih Marjana Pipenbaherja. Foto Boris Šuligoj

Trenutno je na tem gradbišču okoli tisoč delavcev. Prav danes turški delavci Yapı Merkezi in Özaltin slavijo še eno majhno delovno zmago, saj bodo zaključili z betoniranjem notranje obloge 1163 metrov dolgega predora Mlinarji (T7), ki so ga tudi prvega prebili junija lani. Seveda bodo morali potem opraviti še nekaj manjših del, kot je betoniranje kinete za kabelsko kanalizacijo in odvodnjavanje.

Naslednji predor, v katerem bodo dokončali betonska dela, bo predor Škofije (T8), v katerem so vrtanje dokončali šele konec marca, zares pa so se betoniranja lotili šele maja letos in v obeh ceveh doslej zabetonirali 2300 metrov notranje obloge. Ta dela morajo zaključiti do konca leta, če želijo unovčiti 80 milijonov evrov kohezijskih sredstev EU. Poleg dokončanja predora Škofije morajo za unovčitev sredstev dokončati še oba večja viadukta.

Viadukt Črni Kal in viadukt Gabrovica je zasnoval Marjan Pipenbaher. Foto Boris Šuligoj

Direktor projekta gradnje drugega tira Simon Avsec iz Kolektorja Construction je pojasnil, da na dan s štirimi opažnimi stroji v predoru Škofije zabetonirajo 48 metrov predorskih cevi. Glede na hitrost betonaže vse kaže, da bodo z deli zaključili čez štiri mesece (sredi decembra), saj morajo tu z betonom obleči še 5,4 kilometra cevi.

V t.i. delavnici najprej zgradijo 34 metrov dolg odsek jeklene konstrukcije, ki jo betonirajo, dodajo preostalemu že zgrajenemu delu viadukta in ga s hidravliko potisnejo še za to dolžino naprej čez že zgrajene stebre. Foto Boris Šuligoj

Viadukt Gabrovica gradijo Turki, ki so prvo preklado nanj postavili v začetku marca, doslej so (poleg stebrov) dokončali za 224 metrov preklad, postaviti jih morajo še približno 190 metrov z narivno tehniko. Pri viaduktu Vinjan je zgrajenih devet desetin stebrov in 40 odstotkov preklad (235 metrov od skupaj 647 metrov s prosto konzolno tehniko).

Simon Avsec je povedal, da so vremenske ujme v preteklih tednih tudi njim povzročale manjše težave na gradbišču, saj so morali zaradi pogostih strel in precej močnega vetra z žerjavov in gradbišč na višini večkrat umikati delavce. Strele so grozile tudi delavcem, ki pletejo konstrukcije jeklenih mrež na obeh viaduktih. Vendar večjih zamud zaradi tega ni. Viadukt Vinjan gradijo natančno v skladu s časovnim načrtom. Na njem bodo zgradili protivetrno in protihrupno ograjo šele v naslednjem letu.

Podobno je tudi pri viaduktu Gabrovica, kjer pa tehnika zahteva gradnjo celotne preklade v profilu črke U, kar pomeni, da bo do konca leta zgrajena tudi ograja, ki bo branila pred vetrom, hrupom in iztirjenjem vlaka.

Pogodba za tretji sklop konec avgusta

Podjetje 2TDK bo predvidoma šele čez dva tedna podpisalo pogodbo s konzorcijem štirih podjetij (Kolektor IGIN, GH Holding in Yapı Merkezi Construction) o gradnji tretjega sklopa, za katerega bo moralo odšteti 203,8 milijona evrov. Šele tedaj bo jasno, katerih bo šest podizvajalcev, ki bodo sodelovali z glavnimi izvajalci. Izvajalci morajo najprej začeti s pripravo dokumentacije projekta za izvedbo, naročiti potrebno opremo in material, začeti s pripravljalnimi deli. Roman Mur, vodja projekta iz 2TDK, je pojasnil, da se bodo dela najprej začela na odseku od Kopra proti Črnemu Kalu, od tovorne postaje Koper do predora Škofije, skozi oba predora (Škofije in Mlinarji), ki bosta prva gradbeno dokončana. Dokončni vrstni red bo določen takoj ob podpisu pogodbe, ko bo izvajalec predal tehnološki elaborat in podrobni terminski načrt izvedbe. Vsekakor pa je glede na sam potek gradnje jasno, da bodo tretji sklop (postavljanje tirov, energetskih, signalnovarnostnih in komunikacijskih sistemov) začeli s koprske strani. Izvajalci prvega in tretjega sklopa bodo morali usklajevati dela. Najverjetneje tako, da bodo gradbinci najprej zabetonirali glavne cevi T1 in T2 in šele potem servisne cevi, da bodo s tretjim sklopom lahko začeli nameščati tire, vozno mrežo, energetsko in signalnovarnostno opremo.

Z narivno tehniko s pomočjo hidravlike pomikajo vsako posamezno na novo izdelano preklado, tako počasi porinejo vse povezane preklade z enega mesta čez stebre od nasutja pred predorom T3 čez dolino do predora T2. Foto 2tdk

V 2TDK prav tako še ne vedo, na koliko dodatnih evropskih sredstev lahko računajo z novo prijavo in kandidiranjem za nepovratna sredstva. To bo odvisno od razpisa Evropske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA), ki naj bi novi razpis objavila septembra, potem pa bo imel 2TDK nekaj mesecev časa za prijavo. Pred poldrugim letom se je 2TDK neuspešno prijavil za znesek približno 135 milijonov evrov. Tedaj so računali, da bo strošek za tretji sklop še bistveno nižji. Zdaj so podpisali pogodbo za 204 milijone evrov, zanjo pa bi lahko v idealnem primeru dobili 85-odstotni delež nepovratnih sredstev. Glede na to, da je bil drugi tir doslej deležen le 235 milijonov nepovratnih evropskih evrov, bi bilo logično vsaj zdaj pričakovati, da bi zanj pridobili ves delež, ki mu pripada za tretji sklop. To bo seveda odvisno tudi od tega, koliko sredstev bo imel CINEA na voljo in koliko podobnih projektov se bo še potegovalo za delež na novem razpisu.

Tako v predorih položijo hidroizolacijo pred betonažo oboka. Foto 2tdk

Glavnino doslej zamujenega časa naj bi nadomestili tako, da bodo sočasno delali sklop tri in prvi sklop. »Verjamemo, da bomo na ta način dosegli zastavljeni rok,« so nam odgovorili z 2TDK.

Za končno ceno odločilni kraški pojavi in rezervacije

Doslej so pri vrtanju predorov odkrili 40 kraških jam, v zadnjem času ni bilo izrazitejših ali velikih kraških pojavov, vendar so zadnja predvrtavanja že napovedala prvo večjo jamo v kraških tleh. Doslej je naročnik konca julija za prvi odsek izvajalcem plačal 101 milijon evrov (od pogodbenih 403,6 milijona), za drugega pa 117 milijonov evrov (od pogodbenih 224 milijonov). Glede na to, da bodo gradbena dela po doslej sklenjenih pogodbah stala 832 milijonov evrov (k temu znesku je treba dodati okoli 20 milijonov evrov že odobrenih podražitev), 218 milijonov evrov doslej plačanih računov pomeni približno četrtino vseh predvidenih stroškov za gradnjo drugega tira.

Vse manj je kopanja in vse več betoniranja v predorih. Foto 2tdk

Razliko med približno 850 milijoni za gradnjo in 1,109 milijarde (kolikor v celoti predvideva noveliran investicijski program) pa tvorijo še vsi drugi stroški: od projektov, odkupov zemljišč, pripravljalnih del, dostopnih cest, viadukta Glinščica, izvlečnega tira, nadzora (več kot 50 inženirjev DRI dan in noč spremlja potek gradnje), znova višjih rezervacij za nepredvidena dela in drugega ...