Neomejen dostop | že od 9,99€
Iz sosednje Hrvaške prihajajo tragične novice, tudi danes se še nadaljuje iskanje triletne deklice, s katero je njena mama v sredo popoldne vstopila v ledeno Savo v Zagrebu in to prijavila na 112, poroča spletni portal Dnevnik.hr. V iskanju po poročanju hrvaških medijev danes sodeluje okoli sto reševalcev.
34-letnica je zagrebški policiji v sredo sporočila, da je okoli 16. ure z otrokom v naročju vstopila v Savo pri Jankomirskem mostu. Policija je že izključila možnost, da bi šlo za nesrečo. Včeraj so mamo aretirali, danes pa so jo odpeljali v pripor.
Kot zagrebško policijo povzema portal, je bila včeraj zvečer proti njej zaključena kriminalistična preiskava zaradi suma storitve kaznivega dejanja težkega umora otroka. 34-letnico so izročili pripornemu nadzorniku, kazensko ovadbo pa so podali na Županijsko državno tožilstvo v Zagrebu.
Opoldne se je na zagrebškem županijskem sodišču začela obravnava, na kateri se je odločalo o preiskovalnem priporu za 34-letnico, ki je osumljena, da je v sredo usmrtila svojega otroka tako, da ga je spustila v reko Savo.
34-letni materi pogrešane deklice v Savi so odredili 30-dnevni preiskovalni pripor, in sicer zaradi preprečitve ponovitve kaznivega dejanja in zaradi posebno težkih okoliščin kaznivega dejanja.
Zaslišanih bo deset prič, večinoma družinski člani. Mati se na sodišču ni zagovarjala.
Na Hrvaškem je umor otroka, ki ga zagreši mati, po kazenskem zakoniku mogoče kvalificirati kot težki umor, zlasti kadar je otrok ranljiv zaradi svoje starosti in zdravstvenega stanja. Za takšno kaznivo dejanje je predvidena kazen zapora najmanj deset let ali dolgotrajna zaporna kazen do štirideset let.
Po tem, ko je včeraj deklico iskalo 50 reševalcev vseh interventnih služb, se iskanje nadaljuje. Iz uprave za civilno zaščito so sporočili, kako poteka iskanje pogrešane deklice. Na območju mesta Zagreb je bila postavljena baza delovanja in komunikacijsko-poveljniško vozilo, na območju siško-moslavške županije pa še ena baza delovanja.
V intenzivno iskanje je bilo vključenih več kot sto udeležencev in operativnih sil sistema civilne zaščite z 18 plovili, devetimi brezpilotnimi letali in okoli 40 različnimi vozili.
V iskanje so vključeni predstavniki uprave za civilno zaščito, policije, hrvaške gorske reševalne službe, hrvaškega Rdečega križa in gasilcev. Intenzivno preiskujejo območje reke Save od Jankomirskega mostu v Zagrebu do Tišine pri Sisku. Število operativnih sil na terenu se nenehno povečuje, vključujejo dodatne sile in vlagajo velike napore, da bi kljub težkim vremenskim razmeram otroka čim prej našli, so sporočili, kot poroča Dnevnik.hr.
Minister za notranje zadeve Davor Božinović je povedal, da policija in druge službe danes nadaljujejo intenzivno iskanje otroka v Savi, razmere pa zaradi hitrosti reke niso ugodne.
Antonio Stanić, vodja centra 112, je včeraj za RTL, ki ga povzema Index.hr, dejal, da so v četrtek zaradi vremenskih razmer iskanje ustavili predčasno, saj niso želeli ogroziti življenj iskalcev. »Iskanje je najbolj oteževal mraz. Potapljači včeraj zaradi nizkih temperatur in velike hitrosti reke niso vstopili vanjo. Takšne akcije še nismo imeli, vsaj zadnjih 15 let ne. Reka je dokaj čista, možnosti za preživetje ob padcu vanjo pa so zaradi zelo nizkih temperatur minimalne.«
Otrokova mati je bila aretirana v četrtek in je osumljena, da je zagrešila umor bližnje osebe. V nadaljnji preiskavi bo ključen psihiatrični pregled matere, da ugotovijo stopnjo prištevnosti v času storitve kaznivega dejanja, navaja portal.
Iz hrvaškega zavoda za socialno delo so sporočili, da družina 34-letne ženske ni bila v obravnavi pristojnega območnega urada, prav tako niso bili sprejeti nobeni družinskopravni zaščitni ukrepi.
Dejanje hude bolečine
O tragičnem dejanju, ki ga je v družbi težko razumeti, se je Jutarnji list pogovarjal s psihiatrom Goranom Arbanasom s Psihiatrične klinike Vrapče. Dejal je, da s samim konkretnim primerom ni točno seznanjen, da lahko o tematiki govori le na splošno. »V podobnih primerih so storilci ljudje z duševnimi boleznimi, bodisi z depresijo ali psihozo, bodisi preprosto psihopati, zlobni ljudje.«
Kot je pojasnil, obstaja izraz, ki se imenuje razširjeni samomor in je skoraj značilen za matere. Te se zaradi psihičnih težav, občutkov brezizhodnosti odločijo za samomor. »Menijo, da je za otroka bolje, da ga v teh okoliščinah ni,« pojasnjuje Arbanas. Seveda je to narobe, nadaljuje. Največkrat govorimo o ljudeh, ki nimajo podpore partnerja, ožje ali širše družine, prijateljev, dodaja. Ljudje, ki se počutijo sami, ne vidijo, kako bi se rešili iz situacije. Prav zato je pomembna podpora. »Ključen je sistem podpore okolja in institucije.«
Obenem pravi, da se moramo kot družba bolj angažirati: »Če opazimo, da se s sosedom kaj dogaja, da ni psihično dobro, da se spreminja, moramo to povedati dalje. Težavo je lažje rešiti, ko je na začetku, kot ko se razširi,« je poudaril Arbanas. Sume smo dolžni prijaviti, institucije pa so tiste, ki bodo presojale o njih.
Senka Sekulić, psihologinja, ki že več kot deset let dela z osebami, ki so preživele nasilje, poudarja, da je zdaj najprej in najpomembneje poiskati in najti otroka, nato pa ugotoviti, kaj se je zgodilo. Bolje razumeti, kaj se je zgodilo in ustrezno določiti postopanje v tej, pa tudi v številnih drugih situacijah, njene besede povzema Jutarnji list.
»Premalo je podatkov, da bi lahko kaj pomembnega sklepali,« komentira Senka Sekulić, a že ti mali podatki kažejo, da je dejanje te ženske posledica velikega življenjskega boja: »Zato, da nekdo stopi v hladno vodo, da spravi otroka in sebe v takšno nevarnost, ne more biti drugega kot, da to izvira iz muke, iz bolečine. Nihče, ki to počne, ne počne tega zato, ker je divji, zloben, nasilen ali agresiven, ampak zato, ker je obupan in ne vidi izhoda iz svojega kroga obupa in ga očitno ne vidi zaradi neke hude bolečine.«
»Umor otroka je tragedija, ki vznemirja vso javnost, postavlja številna vprašanja tako laikom kot strokovnjakom, saj gre za tragičen dogodek osebe, ki bi morala otroka najbolj zaščititi. Vendar pa se ni dobro spuščati v enostavne in enostranske interpretacije,« je povedala Nadica Buzina, vodja Oddelka za forenzično psihiatrijo Psihiatrične klinike Vrapče.
V človeški naravi je, da starš zaščiti otroka pred negativnimi vplivi okolja, pred agresijo drugih, in ko starš poškoduje ali ubije svojega otroka, potem vsi poskušajo iskati »zgodnje znake«, elemente, ki bi lahko na neki način namigovali, da se bo zlo zgodilo.
Ni dobro, da se spuščamo v preproste in enostranske interpretacije v večini primerov zelo zapletenih situacij. Laiki bodo rekli, da zdrav človek ne bo »dvignil roke« na lastnega otroka, a tudi to se dogaja v resnici. Le majhen odstotek tistih, ki so storili kazniva dejanja zoper otroke, tudi najhujša, so imeli hujše duševne motnje, zaradi katerih je bilo ocenjeno, da so kaznivo dejanje storili zaradi bolezni, da ne razumejo, kaj počnejo, in da je zato bilo potrebno psihiatrično zdravljenje.
»Težka eksistencialna situacija, izguba službe, zakonski konflikti, krizni odzivi lahko povzročijo zlom obrambnih mehanizmov in so lahko sprožilci nasilnega vedenja, ne pa zadostni vzroki za takšno tragedijo. Poleg sprožilca je pomembna osebnost storilca, to je predispozicija za agresivno reagiranje, sposobnost reševanja in premagovanja kriznih situacij, pa tudi prilagoditveni mehanizmi pri reševanju življenjskih težav.«
Medtem ko reševalci neumorno iščejo pogrešano deklico, policija nadaljuje kriminalistično preiskavo tragičnega dogodka. V četrtek so zaslišali otrokovega očeta ter številne druge osebe, ki bi policiji lahko pomagale pri preiskavi, je izvedel Index.
Družina ima še enega petletnega otroka, s katerim je vse v redu, po informacijah, ki curljajo, pa je menda imela triletna deklica zdravstvene težave, ki jih je mati težko prenašala.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji