Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Črna kronika

Zdravnikov zagovor bo najprej prebrala sodnica

Ker naj bi zdravnik Franc Grošelj razkril občutljive podatke o pacientih, zahteva izključitev javnosti.
Franc Grošelj je krivdo zanikal. FOTO: Dejan Javornik
Franc Grošelj je krivdo zanikal. FOTO: Dejan Javornik
Boštjan Celec
10. 4. 2019 | 07:00
4:34
Ljubljana – Kar 127 gosto tipkanih strani naj bi obsegal zagovor upokojenega zdravnika iz Zagorja ob Savi Franca Grošlja, ki je obtožen omogočanja uživanja prepovedanih drog. Včeraj bi ga moral prebrati, vendar je njegov odvetnik Igor Grošelj predlagal izključitev javnosti.

Ljubljanska okrožna kazenska sodnica Irena Škulj Gradišar bo do novega predvidenega začetka sodnega procesa, 23. maja, preštudirala zdravnikov zagovor, potem pa odločila, ali v odmevni aferi, ko je zagorski zdravnik predpisoval nenormalno količino pomirjeval in uspaval svojim pacientom, nekateri od teh pa naj bi jih tudi preprodajali, pretehta pravica javnosti do obveščenosti ali pravica pacientov do tajnosti njihovih zdravstvenih podatkov. Izključitvi javnosti sicer odločno nasprotuje tožilka Jasmina Vesel, »saj je bila zadeva že do zdaj medijsko zelo izpostavljena, javnost pa ima pravico izvedeti, kaj se bo dogajalo v tem postopku.«
 

Predpisal 200.000 pomirjeval in uspaval


Zdravnik je obtožen, da je v zagorskem zdravstvenem domu 14 pacientom v le dveh letih predpisal kar 200.000 pomirjeval in uspaval (apaurin, helex, dormicum, sanval in lexaurine), kar ob tako velikodušnem predpisovanju po prepričanju tožilstva pomeni trgovanje z drogami. Njegovi odjemalci – Mersad Smajlović, Rosana Cukjati Medija in njen sin Jernej Cukjati – pa so obtoženi, da teh zdravil niso uporabljali le zase, ampak so jih tudi preprodajali. Rosani Cukjati Medija je tako zdravnik predpisal 18.660 pomirjeval, njenemu sinu 21.230, Smajloviću pa 12.740.

Smajlovića včeraj v sodno dvorano ni bilo, trboveljski policisti, ki bi ga morali najti in pripeljati, so namreč sodišču sporočili, da ga ne bodo, saj ima zdravniško opravičilo. Postopek proti njemu je zato začasno izločen. Jernej Cukjati je na zatožni klopi deloval precej utrujeno, skoraj ves čas je mižal in komaj kaj odgovarjal na vprašanja sodnice, njegova mati pa je pojasnila, da ima njen sin »grozne duševne težave.«

Vsi so krivdo zanikali, tudi zdravnik Grošelj, ki naj bi se s tožilstvom nekaj časa celo pogajal o kazni, ki bi ga doletela v zameno za priznanje krivde, a si je na predobravnavnem naroku premislil: »Prepričan sem, da nisem kriv, saj sem kot zdravnik delal le pošteno, zdravil sem ljudi.« Da bi bilo to, kar počne, kaznivo dejanje, pa menda sploh ni vedel, saj v zakonodaji nikjer ne piše, da imajo zdravniki omejitev pri predpisovanju takih zdravil.

Toda tožilci so neomajno prepričani, da je dobro vedel, da njegovo početje pomeni omogočanje uživanja drog. Pri tem si pomagajo s podatki, da naj bi povprečni zdravnik splošne medicine, denimo leta 2012, predpisal največ štiri bele oziroma plačljive recepte za pomirjevala in uspavala, Grošelj naj bi jih devetsto. Tudi pri predpisovanju zelenih receptov naj bi v tem letu odločno presegel prakso, saj jih je izdal 1292. In še podatek za leto 2013: slovenski zdravnik je predpisal 13 belih receptov za pomirjevala, Grošelj jih je 993.



Njegova obramba pa ni proti temu, da bi bila javnost prisotna v bolj čustvenem delu njegovega zagovora, ko bo povedal tudi nekaj besed o svojem posebnem odnosu do pacientov odvisnikov, ki naj bi se jih od leta 1978 kar malce bal in jim je morda tudi zaradi tega predpisoval, kar so pač hoteli. V zdravstvenem domu ga je namreč psihiatrični bolnik napadel z nožem. Zbežal mu je na ulico, a ga je pacient ujel in ga znova zabodel. »Bil sem zaklan, imel sem 25 vbodov v telo. To je zagotovo vplivalo na moje ravnanje s pacienti in predpisovanje tablet,« je dejal in pripomnil: »Odvisniki potrebujejo veliko višje odmerke od običajnih, tudi desetkratne.«

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine