Zapustil polje ustavno varovanega političnega govora

Čeprav je samooklicani vodja Štajerske varde in predsednik gibanja Zedinjena Slovenija Andrej Šiško ves čas sodnega postopka zavračal očitke o ščuvanju k nasilni spremembi ustavne ureditve, je tudi vrhovno sodišče potrdilo, da je s svojim ravnanjem nedvomno zapustil polje legitimnega in ustavno varovanega političnega govora. Senat vrhovnih sodnikov je tako zavrnil zahtevi za varstvo zakonitosti, s katerima je Šiško izpodbijal obsodilno sodbo, in pritrdil sodiščema prve in druge stopnje.

Vrhovni sodniki so presodili, da sta sodišči pravilno presodili, da je Šiško v svoja sporočila vključil »vse, kar se zahteva, da v njih prepoznamo ravnanje z znaki dejanja organizacije oboroženega upora z namenom ogroziti ustavno ureditev Republike Slovenije«. Sodišči sta pri tem sledili merilom, ki jih je za posege v svobodo izražanja zaradi varstva države oblikovalo Evropsko sodišče za človekove pravice, pojasnjujejo na vrhovnem sodišču.

Kot je znano, se je Šiško na zatožni klopi znašel pod obtožbo, da je več kot 20 mesecev za to, da bi ogrozil ustavno ureditev, pozival k oboroženemu uporu. V več nastopih, objavljenih na spletu, je ljudi prepričeval, da je država ogrožena in da je treba ukrepati, grozil je tudi nekdanjemu premieru Miru Cerarju in ga označil za veleizdajalca in celo morilca. Septembra 2018 je v Apačah organiziral postroj Štajerske varde in se imenoval za njenega poveljnika.

Poleg Šiška se je v obtožbi znašel član varde Matej Lesjak, ki ga je tožilstvo bremenilo pomoči pri ščuvanju k nasilni spremembi državne ureditve, saj da je na postroj v Apače pripeljal vsaj dva udeleženca, dogodek je tudi snemal in poskrbel, da je bil objavljen na spletu.
 

Šel je predaleč

Mariborsko okrožno sodišče je 29. marca 2019 Šiška obsodilo na osemmesečno zaporno kazen, Lesjaku pa je izreklo pogojno zaporno kazen, in sicer treh mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta. Razpravljajoča sodnica Vanja Verdel Kokol je ob razglasitvi sodbe poudarila, da je Šiško s svojim ravnanjem šel predaleč, in ovrgla tezo obrambe, da je bila vse skupaj le provokacija: »Posnetki 'vardistov' so verjetno res izzvali posmeh, a ni treba pogledati daleč nazaj v zgodovino, ko so nekateri na začetku prav tako bili videti smešni, nato pa se je vse korenito obrnilo.«

Sodba je postala pravnomočna septembra 2019, ko jo je potrdilo višje sodišče. Šiško, ki je skoraj celotno prisojeno kazen prestal v priporu (tega mu je sodišče odpravilo ob razglasitvi prvostopenjske sodbe), se na poziv na prestajanje preostanka kazni ni javil, zato so za njim razpisali tiralico. Policisti so ga prijeli v začetku januarja lani med spominsko prireditvijo ob 77. obletnici zadnjega boja Pohorskega bataljona.



Šiško in njegova zagovornica Lucija Šikovec Ušaj sta pravnomočno sodbo izpodbijala na vrhovnem sodišču, češ da Šiškovo ravnanje ne vsebuje vseh zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja, njegove izjave pa da ostajajo v mejah političnega govora, ki je varovan s svobodo izražanja. A je petčlanski senat vrhovnih sodnikov s štirimi glasovi (ločeno odklonilno mnenje je spisala sodnica Barbara Zobec, ki si je prizadevala za izrek oprostilne sodbe) njune argumente zavrnil kot neutemeljene.

Kot poudarja vrhovno sodišče, gola kritika, nepriznavanje, nasprotovanje oziroma odklanjanje ustavne ureditve Republike Slovenije za vstop v polje kaznivosti ne zadoščajo, temveč je treba ugotoviti aktivno ravnanje »z namenom uničiti (odstraniti) veljavni ustavni red«. In ravno to sta nižjestopenjski sodišči pravilno prepoznali v Šiškovih ponavljajočih se, stopnjujočih se sporočilih, »ki so prerasla v zunanjo manifestacijo stališč, da je uporaba sile edini način za uresničitev obsojenčevih političnih prepričanj«.

Ob tem je sodišče upoštevalo ne le učinke na politično delovanje Šiška, temveč tudi učinke na politično delovanje vseh, ki sodelujejo pri upravljanju javnih zadev. »V obravnavani zadevi je ta presoja posebnega pomena, ker je bila obsojencu izrečena kazen zapora«.

Vrhovni sodniki po drugi strani poudarjajo, da Šiško ni kaznovan zaradi svojih političnih prepričanj o nezadostnem zagotavljanju varnosti države in njenih prebivalcev, ampak zaradi spodbujanja k nasilju kot mehanizmu upravljanja javnih zadev, ki vsebuje vse znake kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve.